Do 35. tedna nosečnosti ni bilo težav, potem pa moje dete očitno ni imelo več prostora in je skoraj nehalo rasti. Takoj sem bila hospitalizirana in pod strogim nadzorom. Vsak dan sem imela dvakrat CTG, merjenje pritiska in še kar nekaj preiskav. Ker je bil sin majhen, se je odločil, da mu ustreza popolna prečna lega. Tako da sem bila videti nekako tako, kot bi pojedla desko.

Vse pohvale bolnišnici Trbovlje, kjer sem bila več kot en mesec. Ne morem povedati, kakšen občutek varnosti dobiš, ko tvoj ginekolog na pregledu naroči sestri, da če bo z nama kaj narobe, naj ga pokličejo, ni važno kdaj. Zato sem se počutila popolnoma varno.

Ker sem imela popolno prečno lego, so se dan po roku, ko mi je odtekla voda, odločili za carski rez. Sin je bil res drobižek (2370g, 49 cm). Res je imel kar nekaj težav, ampak smo vse premagali.

In zato bi se na tem mestu še enkrat zahvalila vsem zdravnikom in sestram ter babicam trboveljske porodnišnice.

*Fotografija je simbolična, zgodbo smo prejeli v zasebnem sporočilu na Facebooku, kontakt hranimo v uredništvu.