IVF-postopek
V prvem postopku je uspelo! Ta težko pričakovana nosečnost. Z možem sva bila v devetih nebesih. Razen krvavitve v 11. tednu je nosečnost potekala brezhibno. Prve tri mesece sem po predlogu zdravnice ostala na bolniškem dopustu, nato sem se vrnila v službo, kjer sem s polno paro delala skoraj do konca. 14 dni pred nastopom porodniške so me dali na dopust. Najin otroček je celo nosečnost sedel na ritki, tako da nisva izvedela spola.
Ginekologinja me je dva tedna pred PDP napotila v porodnišnico, da se dogovorimo za carski rez. Zjutraj sva z možem prišla v porodnišnico na pregled, uro sva imela ob 8.30, ampak se je malo zavleklo, potem je doktor imel še nujni primer. Meni so vmes vzeli kri, naredili CTG in že tam me je sestra vprašala, ali kaj čutim. Sem samo rekla, da me malo zateguje, vendar ni boleče.
S pregleda v porodno sobo
Do doktorja sem prišla šele ob 13. uri. Bila sem že res sitna in lačna. Doktor me je še želel prepričati za zunanji obrat ali porod v medenični vstavi, nato pa se je odločil, da me pregleda. Slekla sem spodnji del, se usedla na stol, doktor me je pogledal in rekel: "Gospa, vi boste danes rodili! Odprti ste 4 cm." Mislim, da sem ga trikrat vprašala, ali misli resno. Je pa tudi sam predlagal, da naredimo carski rez. Še nekaj papirjev sem morala izpolniti. Nakar me je vprašal, zakaj ga tako debelo gledam. "Ja, šokirali ste me!" Pa je rekel: "Vi pa mene!" Odprl je vrata mojemu možu, on mi je dal bundo, jaz pa sem samo rekla: "Ne potrebujem je, grem rodit." Kar ni mogel verjeti, tudi sama sem bila še vedno v šoku.
Odšla sva gor v porodnišnico, sestra mi je dala haljo, pokazala mi je prho. Morala sem še počakati dve uri, saj sem zjutraj zajtrkovala. Vmes sem poklicala domače, sestra mi sploh ni verjela, moj ati, pravi salamar, je že pripravljal narezke.
Spinalna analgezija
Odločila sem se za spinalno analgezijo, in čeprav me je bilo tik pred operacijo res zelo strah in so me obhajali dvomi, mi danes ni žal. Za menoj je sedel anesteziolog, ki me je bodril ves čas in mi povedal za vsak korak, ki so ga naredili. "Nogice so zunaj, ritka je zunaj, evo, že kaka, že kaka! Dojenček je zunaj!" Ker so vedeli, da ne vem spola, so me vprašali, kaj sem si želela. Moj odgovor je bil: "Želela sem si otroka."
Ob 15.51 je svet prijokala najina punčka, velika 50 cm in težka 3000 g, zdrava, lepa, najlepša. Takoj mi jo je babica pokazala, malo so jo obrisali in pregledali, nato pa mi jo je dala na dojko. Odnesli so jo na pregled k pediatru, potem pa varno v atijev objem, mene pa so odpeljali na intenzivni oddelek za dve uri.
Komaj sem čakala, da jo spet vidim. In res je, kar pravijo – to je ljubezen na prvi pogled. Danes je prava navihanka, stara že osem mesecev in tik pred tem, da shodi.
