Moja mami se mi je smejala

Sprejeta sem bila v ponedeljek, in sicer zaradi zdravstvenih težav. V torek naj bi imela carski rez. V ponedeljek proti večeru je prišel zdravnik, in dejstvo, da je bilo prostora v operacijski samo za en carski rez, me je odrešilo strahu, ki sem ga imela ves dan. Ker je bila z mano v sobi neka Angležinja, ki se je ves dan zvijala od bolečin ... in sem ji dala prednost. Torek je bil navaden dan, razen pogostega lulanja, nič posebnega ... Ura je bila 15.00, ko je prišla na obisk moja mami. Začele so se neke čudne bolečine v spodnjem delu trebuha, ko sem želela vstati iz postelje in oditi na stranišče. Zvilo me je, počepnila sem in moja mami se mi je smejala. Jaz sem ji v bolečini zabrusila, naj se ne smeji, ker nima pojma, kako to boli (rodila je trikrat). Samo še bolj se je nasmejala in rekla, ne, kje pa, ona tega ne ve.

Potem mi je zmanjkalo filma ...

Ob 16.00 so me peljali na pregled in ugotovili, da se odpiram. Poslali so me nazaj v sobo in rekli, naj čim več hodim in da se vidimo ob 20.00. Znova so mi naredili CTG in začeli ritual ... Približno okrog 22. ure sem bila sprejeta v porodno sobo. Zahtevala sem epiduralno in potem se je vse skupaj pomirilo. Popadki so bili, a se nisem več odpirala. Ob 2. uri so mi predrli mehur in me ob popadkih, ki jih je zaznaval aparat, usmerjali, kdaj moram pritisniti ... Ob pol treh se je ustavilo vse, otrok ni šel ne naprej ne nazaj, sama nisem zmogla več, bila sem zaspana in utrujena ter brez pravega občutka.

Kar naenkrat je bilo okoli mene veliko ljudi. Dve sestri sta me držali, vsaka za eno nogo, zdravnica je bila tu, vmes je moral partner ven. Vakuum so dali na plano, potem mi je zmanjkalo filma. Spomnim se samo še bolečine in joka moje male princeske (3050 g in 50 cm, ura je bila 2.52). Sledilo je več kot 30-minutno šivanje (32 notranjih in zunanjih šivov). Štiri mesece po porodu še nisem sedela na zadnjici. Rodila pa sem točno na rok.

Drugič vam zaupam še vse ostale štiri porodne zgodbe.