Dragi moji angeli, tete, nadomestne mamice ... Ni besed, ki bi lahko opisale vašo srčnost, požrtvovalnost, strokovnost, podporo in ljubezen ...

Ti planiraš, vendar življenje splanira ... In tako je bilo tudi pri nas.

Zelo se mi je mudilo na svet in tako je prišel 12. 6. 2024, ko sem morala ugledat luč sveta v 31 tednu, saj se mi pri mamici ni več dobro godilo in je bilo za mene najboljše, da se vam pridružim zunaj v svetu, ki mi je bil nepoznan in na katerega sem se morala kar dobro privaditi in ga začeti spoznavati z majhnimi koraki.

Moja nova dogodivščina se je začela kar precej stresno za mene in za mamico. Ne samo, da sem bila nedonošena, bila sem tudi precej nezrela in zahirana. Tehtala sem komaj 1130 g in v dolžino sem merila 36 cm, imela sem povišan sladkor, zelo majhno vrednost trombocitov, eritrocitov ter levkocitov, bila sem nekaj časa tudi na cpapu. 

Vrednost trombocitov je padala, zato sem prejela transfuzijo, ki se pa ni dolgo obdržala. Ampak jaz sem borka in sem zborbala tudi to. Potem pa sta se ati in mami že malo sprostila, saj sem lepo napredovala in tako sem jima malo zagodla. Dvakrat sem doživela epizodo in nehala dihati, dragi moji angeli vi pa ste tisti, ki ste me predihali brez posledic in zato se vam mamica in ati ne moreta dovolj zahvaliti.

Po 49 dneh sem zapustila porodnišnico, težka 1910 g, v dolžino pa sem merila 44 cm in zato se lahko zahvalimo samo vam, dragi moji angeli, da ste mi omogočili, da se razvijam in rastem, saj pri mamici žal ne bi mogla tako napredovat kot sem pod vašimi angelskimi rokami.

V času najinega bivanja z mamico pri vas se je rodilo 242 otrok.

Nihče, ki v porodnišnici preživi v povprečju tri do štiri dni, ne more podati realnega mnenja o vaši strokovnosti, srčnosti in vaših preživetih urah v službi, ki je ne jemljete kot službo, ampak to delo opravljate s takim veseljem in nasmeškom na obrazu, da vas je lepo opazovati pri vašem delu. 

Najini dnevi pri vas so bili obarvani z solzami, smehom, pozitivno energijo, podporo, nasveti, spodbudo. V vsakem trenutku ste znali odreagirati, ne glede na to, s kakšnimi novicami sem prišla z intenzivne nege, ko so bile dobre novice, ste se veselile z mano, ko so bile novice slabše, ste znale z mano sočustvovati in mi stati ob strani.

Če bi morala znova skozi vse to, si s Tadejem ne bi želela spremeniti niti enega člana naše bolnišnične družine.
Verjetno se ponavljam, ampak še enkrat vam hvala iz srca za vse, kar ste storili za našo družinico.

HVALA,
beseda mala,
a velika,
da gore premika,
ruši bregove,
zida mostove,
sesuva nadutost,
rojeva hvaležnost,
klesti prevzetnost,
gradi prijaznost.
Premalokrat izrečena,
premnogokrat pozabljena,
namerno zamolčana,
preprosta, velika beseda mala 
HVALA.

Tadej, Ines in Erika-Lejla