A imela sem grenki priokus, saj so mi prvič prerezali presredek "do pol riti" in okrevanje je bilo zelo dooolgo in boleče. No, 4. novembra ob 22. uri sem šla spat in se ob 23. zbudila, ker me je tiščalo na blato. Ko sem opravila, sem šla nazaj spat, nakar me prime kot krč, ki drži in spusti. Začnem meriti čas in ugotovim, da so popadki na 7–10 minut, v eni uri pa se okrepijo.

Zbudim mojega malo pred polnočjo, babico hitro pošljem k starejšemu, midva pa se odpravila proti Ptuju, do kamor imava približno 10 minut vožnje. Prideva do tja, a nama nihče ne odpre 15 minut. Meni pa je že sila. Ko pridem notri, se slečem in preoblečem, popadki so že na 3 do 5 minut. Odprta sem 2 centimetra. Resno??? Grem v porodno, kjer ni bilo nobene gneče. Čez 10 minut mi odteče vode, odprta sem bila 7 centimetrov. Dajo mi smejalni plin, ki ni nič prijel, dobim par popadkov, brez umetnih. In naš velikan je bil zunaj.

Imel je 3710 g in 53 cm. Varovale so presredek, za kar sem jim neizmerno hvaležna. Dobila sem le dva lepotna šiva. Porodila sem posteljico, partner je prerezal popkovino, zašili so me in potem sva se cartala in dojila do 5. ure. Edino krčenje maternice je bolelo bolj kot prvič. No, naslednjič moram menda priti s prvim popadkom. Torej od začetka v porodnišnici do poroda dobro uro.

Naš fant nas že razveseljuje štiri mesece in pol, pridno se doji in raste kot gobica.
O prvem porodu pa kdaj drugič. Vse pohvale na Ptuj, babicama Mateji in Evi ter seveda mojemu partnerju za vso podporo.

Srečno vsem Bibicam!

Svojo porodno zgodbo ali zgodbo o tem, kakšni so bili za vas prvi tedni po porodu, nam lahko pošljete na urednistvo@bibaleze.si.