Bilo je leto 2015, ko se mi je rodil prvi sin. Porod je bil grozen, a hkrati je bilo to nekaj najlepšega, kar sem doživela, postala sem mamica. Bil je čudovit, tako majhen in tako zelo odvisen od mene, jaz pa sem prve tri tedne samo jokala in podoživljala grozo poroda. Potem pa sem si nekega jutra rekla, pa kaj se cmeriš, imaš prečudovitega fantka, zdrav je, porod pa je mimo. Odmisli in pojdi dalje, tu si za njega in on te potrebuje. In res, šla sem dalje, začela uživati in bilo je prelepo.

Test za sluh

Nato sva si po letu in pol s partnerjem zaželela še enega otroka. Trudila sva se točno eno leto in končno se je pokazal +. In spet sem bila presrečna. Izvedela sva, da naju v trebuščku spet čaka fantek, da nas spozna. In res, prišel je čas, ko sem v roki držala prelepega in zdravega fanta, no vsaj videti je bilo vse v redu, dokler nisem izvedela, da moj fant ni opravil testa za sluh. Pa so mi rekli, naj se ne obremenjujem, da jih veliko v porodnišnici ne opravi tega testa zaradi slabih naprav, ki jih imajo, in da bo vse redu. No, pa ni!

Po mesecu, ko sva imela prvič pregled pri svojemu pediatru, se niti malo ni odzval na zvonček in spet so mi govorili, naj se ne obremenjujem, da se jih veliko ne. "Boste videli, vse bo v redu." No, pa ni. Pediatrinja nama je dala napotnico za ORL, ker je treba to preveriti in sem ga prijavila. Dobila sva datum pri njegovih štirih mesecih, ker se prej ne izplača delati, tako so mi razložili.

Vaš otrok je gluh.

Meseci so minevali in meni se je vse bolj zdelo, da moj sonček še kako dobro sliši. Ko sem mu pela in se 'afnala' pred njim, se je na ves glas smejal in poskušal peti z mano. In prišel je dan pregleda, bila sem vesela in optimistična, da bodo izvidi v redu in da bo ta zgodba za nas zaključena. No, pa še ni oziroma se je tukaj šele začela. Zdravnica nas je sprejela, opravljali smo teste in sledil je šok! Vaš otrok je gluh!!! "Nemogoče," sem dejala, pa vendar je imela zdravnica prav. Drug dan sva morala priti nazaj, da so ga uspavali in da so videli, kako hudo je. Seveda še vedno nisem verjela, da se to dogaja nam.

Nihče v družini ni gluh in kako bo potem on, sem si ponavljala iz minute v minuto. In prišel je naslednji dan, dan, ko pa se mi je zares sesul svet in ko sem morala odpreti oči in si priznati, da se je to resnično zgodilo nam.

Že ko smo bili v sobi, kjer so ga uspavali in izvajali teste, sem spoznala, da se dogaja nekaj slabega. Sestre in zdravnica so imele tisti pogled, držite se, hudo nam je, pač tako je. In takrat so mi začele teči solze po licu kot še nikoli. Svet se mi je ustavil.

Ko je bilo konec, mi je sestra povedala, da gremo na oddelek, kjer bomo pod spremstvom usposobljenega kadra počakali, da se malček zbudi in zdravnico, da se bomo pogovorili.

In tako mi ni preostalo nič drugega, kot da čakam. Prišla je zdravnica in dejala: "Saj veste, kajne, kako kaže." Bila sem v šoku, vse kar sem uspela reči, je bilo samo: ''Kako hudo je?'' In povedala mi je, da zelo. ''V bistvu,'' je dejala, ''ne sliši praktično ničesar!'' In sledila so navodila, kako naprej, govorila je o aparatkih, da jih bo dobil čim prej, da je potem primeren kandidat za implatante, in meni ni bilo nič več jasno. Kaj za vraga je sedaj to, kakšen aparat, kakšen implatant. Toliko informacij je bilo, moje telo pa je bilo nemo.

Vsi bližnji so me tolažili, saj bo, lahko bi bilo huje, kaj če bi bil slep ali pa prizadet. A mene ni to niti malo potolažilo. V mislih sem imela ves čas to, kako ga bo družba sprejela, ko bo večji, kako bomo komunicirali z njim, če mu ne bo nič pomagalo, in končno po določenem času sem spoznala, da popraviti oz. spremeniti nimam več kaj. Ne preostane mi nič drugega, kot da sprejmem vse to, mu nudim oporo in vso ljubezen, ki jo imam.

Čaka na operacijo

In tako je dobil po 14 dneh aparatek, ki pa mu žal ne pomaga kaj dosti, ker se tudi nanj nič ne odziva. Sedaj čakamo na operacijo, ki bo pri 10 mesecih, če bo zdrav, potem bo mesec dni okrevanja in še vedno optimistično upam, da me bo potem slišal in da mu bom končno lahko povedala, kako zelo ga imam rada in da sta z njegovim bratcem ves moj svet.

*Fotografija je simbolična.