Dobrotnik
Amir je imel čudovito otroštvo, ki se ga rad spominja. Starši so mu lahko marsikaj omogočili, hkrati pa se zaveda, da je danes veliko staršev, ki tega ne zmorejo. Prizna, da je preveč čustven in tudi solze mu niso tuje. Ne more si zatiskati oči pred stisko otrok, zato raje pomaga. Otrokom je želel podariti lepe spomine, predvsem tistim, ki jim veliko pomeni že kepica sladoleda. Tudi sam je skromen. S psičko Daisy si delita manjšo garsonjero na obrobju Ljubljane.
Odločil se je pomagati otrokom iz socialno šibkega okolja. Pri tem mu je pomagala Urška Vrtačnik, iz Zveze prijateljev mladine Ljubljana (Vič-Rudnik), in akcija je stekla. Še zdaj je hvaležen vsem, ki so bili pripravljeni pomagati.
Avtobus poln otrok
V avtobusu so otroci vriskali od veselja, prepevali in niso mogli skriti navdušenja. Končno so zagledali ... morje. Otroci so izstopili iz avtobusa in kar stekli do plaže. Male nogice so prvič stopile v slano vodo. ''Lepo jih je bilo gledati, ampak na nek način tudi žalostno,'' nadaljuje Amir. Do njega je pristopila deklica, ki ga je pocukala za rokav, da bi se mu zahvalila.
Pot nazaj ni bila več tako vesela. Otroških oči ne pozabiš, zato se je odločil, da se bo tudi naslednjo leto pela pesmica: ''Mi gremo pa na morje.''
Zgodbe, ki jih nikoli ne pozabiš
Najraje pomaga otrokom in v spominu mu je še posebej ostal deček, ki je imel hude težave z vidom.
Z dobrodelnim koncertom so zbirali sredstva za njegovo operacijo. Koncert in operacija sta uspela. Takrat sedemletni deček je po vseh bolečinah, ki jih je moral prestati na koncu le spregledal. Prizna, da je zajokal, ko ga je slišal govoriti: ''Mami, bolje vidim.'' Z družino se čuti za vedno povezanega.
Prav tako pa je spoznal tudi družino fantka, ki je bil star komaj nekaj mesecev, ko je zbolel za rakom. Tudi njemu je pomagal. Mali borec sicer še vedno ne more stati na nogicah, ampak najhujše je za njim. Verjame, da bo z njim vse v redu.
Verjame pa tudi v druge ljudi. Večkrat poudari, da v dobrodelnih akcijah nikoli ni sam. Pravzaprav si želi, da bi za vse otroke uspeli zbrati sredstva, ki jih včasih tako nujno potrebujejo, že za golo preživetje. Otroci in družine, ki potrebujejo pomoč, ga lahko najdejo preko družbenih omrežjih. Na žalost obstajajo tudi ljudje, ki to izrabljajo. Vsako zgodbo preveri osebno.
Amir želi poslati ljudem naslednje sporočilo: ''1 euro, 1 sladoled, 1 nasmeh in sreča v otroških očeh.''
Ni nujno, da daš veliko, najpomembnejše je, da pomagaš po svojih najboljših močeh. Sam pravi, da nikoli ne bo odnehal. Preveč je žalostnih zgodb, ki si zaslužijo srečen konec. To je postalo njegovo poslanstvo.
