Zapisano je, da je dedek imel polne roke dela, saj je otrok neusmiljeno vreščal v podhodu, kjer prodajajo sladkarije. Kričal je tam, kjer je sadje, kjer so žitarice, kjer so sokovi ... Ni lahko ostati miren, ko otrok v trgovini kriči in poskuša zagrabiti stvari, ki jih vidi na policah. Toda dotični dedek je ostal umirjen in uspešno je zaključil nakup, čeprav se deček ni prenehal dreti in metati stvari iz vozička.

Vse to je opazovala neka ženska, ki je bila takrat v trgovini. Slišala je, da je dedek na glas govoril: ''Počasi, Albert, ne bova dolgo. Počasi, fante.'' Nato je sledil še en izpad in starček je mirno govoril: ''Vse je v redu, Albert. Samo še nekaj minut in odšla bova od tu. Drži se, fante.'' Na blagajni je malček začel metati stvari iz vozička in dedek je spet s kontroliranim glasom dejal: ''Albert, Albert, sprosti se, prijatelj. Ne vznemirjaj se. Doma bova čez pet minut. Ostani miren, Albert.''

Ženska, ki je vse to opazovala, je kasneje pohitela do dedka na parkirišču in mu medtem, ko je pospravljal stvari in dajal dečka v sedež, povedala: ''Veste, gospod, vem, da se me ne tiče, ampak tam ste bili neverjetni. Ne vem, kako ste uspeli ostati zbrani, ne glede na to, kako glasno je kričal in vas motil pri nakupu. Ves čas ste mirno ponavljali, kako bo vse v redu. Albert je lahko zelo srečen, ker ste njegov dedek.'' Ni pa pričakovala, da ji bo modri mož mirno tako odgovoril: ''Hvala, gospa, ampak Albert sem jaz. Ime malega 'terorista' je Steve.''