Klaudija Dajič je mamica dveh otrok, ki vam že v prvih nekaj povedih zaupa, da ji otroka pomenita vse, da najprej vedno poskrbi za njiju, nato pa so na vrsti ostale zadeve. Njene obveze se pogosto zavlečejo pozno v noč, toda z vsakim dnem se posebej spoprime. Z otrokoma je eno, vse počnejo skupaj in to je najpomembnejše.

Izguba moža

V prometni nesreči je izgubila moža. Ko so ji policisti povedali novico, se ji je sesul svet. In če mislite, da jima je bilo pred tem postlano z rožicami, se motite. Trudila sta se iz dneva v dan. ''Najino življenje je bilo vse prej kot pravljica. Vedno sva se za vsako malenkost morala boriti, ampak skupaj nama je uspelo. Nesreča mi je tako leto in pet mesecev nazaj (13. 12. 2016) vzela vso podporo, razumevanje in pomoč osebe, ki me je popolnoma razumela in sprejela v celoti,'' s solzami v očeh pripoveduje Klaudija.

Pretresljiva izpoved slovenske mamice petih otrok

Starševstvo je zahtevna naloga, vsak dan je poln izzivov, preizkušenj, nalog, obveznosti ... Ko misliš, da si že vse postoril, se za vogalom skriva še nekaj. Njen vsakdanjik tako ni nikoli enak prejšnjemu, dejansko je zelo nepredvidljiv. Ni lahko biti mama samohranilka.

Se je soočila z izgubo, je pozabila na lepe trenutke, ki sta jih preživela skupaj in ne joka več? Na to vprašanje nima pravega odgovora ... ''Začetek je popolnoma v temi, potem je vse megleno ... naenkrat je bilo leto okoli in zadnjih nekaj mesecev se z dnevi spopadam lažje,'' razlaga Klaudija in dodaja: ''Čas ne celi ran, samo nauči te živeti z njimi.''

Nenadno slovo od moža pa ni bil le hud udarec za njo, temveč tudi za otroka. Da ga pogrešata, je premila izjava, vsak se po svoje bori z bolečino in spominom na očeta. ''Mlajši od nesreče ne spi ponoči. Zbuja se na 10, 20, 30 minut ... povprečno je ena noč na mesec, ko vstanem samo dvakrat. Starejši je po nekaj mesecih imel težko obdobje, zdaj je navzven v redu, preseneti pa večkrat, kot je to storil v oddaji Delovna akcija. Na samem začetku je bil on tisti, ki je tolažil mene in vsem povedal, da je ati sedaj zvezdica. Vsak večer sva šla ven zvezdici - atiju zaželet lahko noč in v vrtcu je risal samo še zvezdice. Pogrešata ga, o tem ni dvoma in to vsi opazijo.''

Polona je izvedela, da ima težko bolezen, jo je zapustil partner in s strtim srcem, v naročju z niti eno leto starim dojenčkom, je ostala z vsemi skrbmi sama. 

Boj za preživetje

Za Klaudijo kot vdovo in samohranilko se je začel boj za preživetje. ''V trenutku sem ostala brez vsega. Fizično in psihično. Vsak dan je svojevrsten boj ... razlika med samim začetkom in sedaj je le, da znam sedaj to že zelo dobro prikriti z nasmehom,'' se 'zaigrano' nasmehne. Iz srca je hvaležna vsem, ki ji priskočijo na pomoč. Brez svojih staršev, brata in njegovega dekleta, nekaj krasnih prijateljic, sosede, vzgojiteljic ... bi ji bilo še težje. Vsakdo ji pomaga po svojih močeh, a žal atija in partnerja nihče ne more nadomestiti.

Znašla se je tudi v hudih fiančnih težavah. ''Trudim se čim manj razmišljati o financah oz. pomanjkanju le-teh. Imam vsaj to srečo, da sta otroka skromna in razumevajoča. No, starejši je, mlajši pač vse prekopira  Če že pride do kakšne želje, ki jima je ne morem izpolniti, jima skušam lepo pojasniti, zakaj tega ne moreta dobiti, in po minutki žalosti ali trme je že v redu,'' razlaga mamica, ki otroka vzgaja po trenutnem navdihu in razpoloženju. ''Ne, ne ... šalim se. Težko je. Še težje, ker nisem že od nesreče zares prespala noči. Ob slabih dnevih prehitro vzkipim ali se jima premalo posvetim, kar obžalujem že v tistem trenutku, ampak preprosto ne zmorem več vsega. Se pa trudim po svojih najboljših močeh. Težko ocenjujem svoje delo ... Težave imam tudi s pretirano samokritičnostjo, tako pravijo. Najbližji (po srcu, ne krvi) pravijo, da mi gre vzgoja dobro od rok in da otrokoma (razen očitnega) nič ne manjka, da se jima dovolj in kakovostno posvečam. Sama sem mnenja, da se bo to v odrasli dobi ali že kaj prej zelo dobro pokazalo skozi spoštovanje in ljubezen.''

Časa zase v pravem pomenu nima, ne ve več, kaj je to. Če dobi varstvo, je v službi ali pa doma skuša narediti vse, kar se lepo nabira, medtem ko se skupaj 'cartajo', igrajo ali počnejo skupaj 'neumnosti'. So 'paketek', ki vse počne skupaj.

Nastja nam je zaupala svojo porodno izkušnjo, ki se je končala s praznim naročjem ....

Nov začetek

V oddaji Delovna akcija so jim prenovili stanovanje in najlepši del vsega skupaj je, da je spoznala številne ljudi z velikim in dobrim srcem. Družini so dali nov začetek, z njenih ramen so vzeli največje skrbi in breme in to z nasmehom na obrazu.

Poglejte, kakšno je stanovanje danes!

Kako ji je danes z otrokoma bivati v tako čudovitem domu, ne more opisati z besedami. Pravi, da je lepo in mirno. Nad čem pa sta najbolj navdušena otroka? ''Nad vsem. Soba, postelja, celo šolska torba je v veliko veselje. Najlepše pa je bilo to - ko sem se nekaj jezila, je starejši peljal mlajšega v sobo in mi rekel, da bo zdaj zaprl vrata in se bosta tam igrala. Hahaha ...'' Klaudija jima iz srca želi kar se da brezskrben preostanek otroštva, brez (hujših) posledic tragedije, dlje od tega še ni zmožna razmišljati. In ko nekateri že razmišljajo o poletju, kako ga bodo preživeli, počitnicah, dopustu, je mamica s srce parajočo usodo z obema nogama trdno na tleh. Kot družina bodo vsak dan posebej, tako kot do zdaj, preživeli.