Bibaleze.si

'Prevarala sem moža, kaj pa sedaj?!'

I.G.

Resnične zgodbe

14
28. 07. 2012 07.13

Tokrat smo se že tretje leto zapored na dopust odpravili v isti kraj, isti apartma, z isto družbo. Štirje odrasli in pet otrok, ki se med seboj odlično razumejo! Nekaj najboljšega, za kar se splača čakati in delati celo leto. Kako bo drugo leto, ne vem … nisem hotela, najbrž tudi on ni … a se je zgodilo.

Nezvestoba - 2

 

Vsako leto se z morja vračamo s kanglicami školjk, preveč porjavelo kožo in kakšno gubo več okoli ust zaradi nenehnega smejanja. In čeprav je bil letos naš dopust kar precej časa v zraku, sva se z možem na koncu le odločila, da se bova odpovedala kakšni drugi stvari. Kateri, še ne veva, ker je pri dveh šoloobveznih otrocih in povsem povprečnem življenju težko doreči, kaj je luksuz. Na morje bomo šli, že zaradi otrok in družbe – in ker si pa nekaj moramo privoščiti, sva na koncu sklenila. Družba bo ista, lokacija tudi, če sodim po zadnjih dveh letih, bi rekla, da nas čakajo nepozabne počitnice … in so tudi nas. Vsaj mene in njega. Njega, ki ni moj mož.

Par
ParFOTO: iStockphoto

Ni opravičila za to, kar sva naredila. In tudi ne vem, kako je do tega prišlo. Ja, vsi smo pili, vsi smo blebetali popolnoma nelogične stvari, ki se navadno samo nam zdijo smešne, pili in jedli, pili … preveč pili. Ko zaprem oči, se mi vedno znova zavrti film. Film, katerega konec me bega, mi ne pusti spati.

Po večerji smo se skupaj z otroki kartali enko, dokler ni kot prva omagala moja najmlajša hči. Ostali so ji počasi sledili in ob pol enajstih zvečer je sledila enka za odrasle. Ponavadi bolj malo kartamo, veliko več govorimo in pijemo. Rada imam take večere, posebni so, ker si jih vsaj midva z možem privoščiva samo na dopustu. A tokrat se je zgodilo prvič, da je dobesedno zaspal za mizo! Ko sem ga s pomočjo prijateljičinega moža pospremila do najine spalnice v apartmaju - kartali smo namreč v njihovem, sosednjem apartmaju, se mi niti sanjalo ni, da se bo zgodilo, kar se je.

Nezvestoba - 2
Nezvestoba - 2 FOTO: iStockphoto

Možu sem sezula natikače, vzela denarnico iz žepa in jo odložila na nočno omarico ter ga pobožala po laseh, on pa je stal pri vratih in me s pritajenim nasmeškom opazoval. Ko sem šla mimo njega ven, mi je postalo vroče, še bolj, ko je z eno roko zaprl vrata spalnice, z drugo pa ujel mojo. Sekunda je bila, a … nežno, počasi, njegov jezik v mojih ustih, vroče, srčni utrip, kot bi ponorel, noge rahlo klecnejo, ko se iz sobe mojih deklic zasliši kašelj. Kot bi me odbilo ob steno, si stojiva nasproti, oba s sapo in steklenimi očmi … ta elektrika med nama … Zamižim in sama sebe oklofutam. Kaj je bilo to?!? Kot bi nekdo popolnoma vse izsesal iz mene, samo stojim tam in ga opazujem, kako se obrne in gre iz našega apartmaja. ''Nisi tega naredila!! Ni se zgodilo!! Sranje … ... ...'' Samo stala sem tam. Z njegovo slino na ustnicah. Skuštrana, prestrašena, brez besed.

Mož je tisto noč spal sam. Do jutra sem sedela na terasi, si treznila glavo in razreševala zakaje, ki jim ni bilo videti konca. Kako je bilo to mogoče? Zakaj ga nisem odrinila? Zakaj me je čakal? Kaj bo zdaj? Naj mu povem? Mu bo on? Če mu povem, mi bo oprostil? Nočem se ločiti! Rada ga imam! Hočem obdržati družino! Naj grem zjutraj k 'njemu' in ga vprašam, kaj zdaj? Vse v meni je kričalo ... vse kar sem si želela, je zradirati to noč iz glave, spomina ...

Po zajtrku smo se vedno dobili pred apartmajem, da smo šli kot ena velika družina skupaj na plažo. Tudi tokrat je bilo tako … če sem si tega želela ali ne. In dokler ju nisem videla skupaj, nanjo sploh pomislila nisem. ''Kaj je stari, si pa včeraj hitro padel dol?'' je hecal mojega moža, jaz pa sem svojo bledoličnost prijateljici opravičila z menstruacijo. Kakšna prijateljica sploh sem!?!
Dopust je minil v duhu prejšnjih dni, le da sem se jaz za vedno skregala z vsem, kar vsebuje alkohol. Iz njegovega obnašanja in na čase nekih tihih namigovanj sem dojela, da bova molčala. Pa bova res? Oba? Za zmeraj? Kot kakšna šolarka sem čakala na znake, ki me bodo usmerili … Sranje. Samo pozabiti hočem, da se kdaj koli kaj zgodilo.

Zdaj smo doma in opažam, da se še bolj trudim za moža, za nas, za družino. Slaba vest, ker molčim, me preganja in bolj kot se trudim pomiriti svoje misli in si govorim, da tako ali tako nihče nikoli ne bo izvedel, bolj se čutim dolžno spregovoriti zaradi čiste vesti in zaobljube, ki sem jo dala moža na najlepši dan najinega življenja. Sem mama dveh deklic, poročena enajst let, z možem sva zgradila hišo, imamo en avto in enega psa. In dva kredita. Vse to sem postavila na tehtnico zaradi … ne vem zakaj.

VARANJE: se mora zgoditi seks ali je dovolj že poljubljanje?
 

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (14)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Bibaleze
Bibaleze
SLEDI NAM:
Bibaleze.si
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2024, Bibaleze.si, Vse pravice pridržane Verzija: 855