Kaj natančno pomeni kengurujčkanje in kako pomembno je za prezgodaj rojenega otroka in njegovo mamo, nam je povedala psihologinja Vislava Velikonja iz ljubljanske porodnišnice.

S kengurujčkanjem se navadno srečajo starši nedonošenih otrok. Kaj kengurujčkenje je in kaj pomeni?

Kengurujčkanje je način nege nedonošenega otroka, ki je namenjena ponovni vrnitvi otroka mami in obratno. To pomeni, da takoj, ko je prezgodaj rojen otrok fizično dovolj pri močeh, ga damo mamici golega na prsi. Temu pravimo kengurujčkanje.
Prvotno ta metoda izhaja iz nerazvitega dela sveta in ker tam nimajo inkubatorjev, je to edini način, ki omogoča preživetje nedonošenčkov.

Danes v razvitem svetu za nedonošenčka skrbimo v tehnološko prilagojenem okolju - inkubatorju, ki je nujno potreben. Saj otroku le tako lahko dovajamo toploto, zrak, hrano, vlago, ne moremo mu pa nuditi človečnosti, topline, dotika ...

Zakaj se metoda imenuje ravno kengurujčkanje?

Metoda je dobila ime iz živalskega sveta. Kenguruji namreč prevzamejo skrb za nedonošenega mladiča, tako da ga spravijo v vrečo na trebuhu, ta pa mu daje zavetje, hrano, toploto in različne spodbude. Podoben stik med mamo in otrokom je pomemben tudi za človeško bitje.

Drugače pa se je prvo kengurujčkanje pojavilo v 70. letih prejšnjega stoletja in prihaja iz Bogote. Takrat sta pediatra dr. Ray in dr. Martins v izredno težkih razmerah reševala življenja nedonošenčkov v bolnišnici, ki je imela malo inkubatorjev. Odločila sta se, da gredo zelo bolni nedonošenčki v inkubator, zdravi pa nazaj k mamam; tako so otroka golega položili materi na prsi in ta stik kože s kožo je bil za nedonošene otroke tako rekoč zdravilen.

Po nekaj letih so iz Bogote začele prihajati novice o manjši smrtnosti nedonošenčkov in dobrih učinkih te metode.

Danes je v svetu več sto sodobnih centrov za intenzivno terapijo, kjer inkubatorjev ne manjka, pa še vseeno vsi izkoriščamo pozitivne lastnosti stika kože s kožo.

Kakšen vpliv ima ta stik na mamico in nedonošenčka?

Psihosomatska medicina nas uči, da se ob stiku kože s kožo dviguje nivo hormona oksitocina, ki deluje analgetsko - to pomeni, da blaži bolečino, deluje tudi sedativno. Na ta način uspešno zmanjšujemo anksioznost in depresivnost pri mamicah nedonošenčkov, nenazadnje pa vpliva oksitocin tudi na naše najstarejše predele v možganih, kjer so čustva. Tako izboljšujemo čustveno navezovanje med nedonošenčkom in mamico, za kar so ti otroci in starši na nek način prikrajšani. Hormon oksitocinm pa poleg vsega vpliva tudi na laktacijo, torej količino mleka, ki ga bo mama imela.

Kdaj mamica ali oče lahko začneta s kengurujčkanjem?

Edini pogoj je, da je otrok fiziološko stabilen. Naš interni dogovor je, da takrat, ko nima infuzije in ne potrebuje aparata za dihanje. Seveda pa so tudi izjeme. Kadar gre za katero od kroničnih bolezni, damo otroka kljub temu mami.

Kaj vse doživlja nedonošenček med kengurujčkanjem?

Ob stiku kože s kožo se dogaja ogromno biokemičnih reakcij, tako pri otroku kot pri materi, to pa ima številne fiziološke in psihološke učinke. Raziskave kažejo, da kengurujčkanje vpliva na otrokovo stabilnost, dihanje, boljšo kakovost spanja, otrok pridobiva na teži, vse to pa vpliva na samozavest mame, ki se lahko hitreje vključi v nego otroka in se prej čuti sposobno iti z otrokom domov.

Kako pa vpliva na mamo?

Na začetku kengurujčkanje pogosto še bolj pozitivno vpliva na mamo, je bolj terapija zanjo in šele kasneje za otroka.

Kaj pa očetje, ali tudi lahko kengurujčkajo?

Seveda lahko kengurujčkajo tudi očetje. Ko je otrok stabilen, svetujemo, naj se vsaj dve uri na dan kengurujčka pri enem od staršev. Res pa je, da so raziskave pokazale, da imajo mame sposobnost prilagajti telesno temperaturo otroku, medtem ko očetje te sposobnosti nimajo.

Lahko nedonošenčka, ki ga mati ali oče iz katerega koli razloga ne želita ali ne moreta kengurujčkati, kengurujčka nekdo drug?

Lahko se zgodi, da to vlogo prevzame nekdo drug, a nihče se ne more primerjati z mamo. Otrok mamo pozna že iz prenatalnega obdobja, pozna njen ritem dihanja, gibanja, utripanje srca in nenazadnje njen glas. A če je ni, je ravno tako pomembna oseba, ki mu nudi stalnost, stabilnost in varnost.

V ljubljanski porodnišnici imate posebno sobo, namenjeno kengurujčkanju, kajne?

Res je, pri nas kengurujčkamo, odkar smo se preselili v novo porodnišnico. Imamo sobo za kengurujčkanje, ki je vsak dan zelo obiskana.

V svetu sicer priporočajo, da bi bil stol za kengurujčkanje poleg inkubatorja, a prostora za ta namen nam, žal, zmanjkuje. Je pa res, da ima mama, ki stoji ob inkubatorju, čisto drugačen izraz na obrazu kot takrat, ko otroka kengurujčka.

Kdaj starša otročka prenehata kengurujčkati?

Pri nas se na nek način s kengurujčkanjem "konča," ko otroka oblečemo. To tudi pomeni, da je že dovolj "zrasel" in bo šel kmalu domov.