Stara sem bila 15 let, ko so mi vse hlače postale pretesne. Niti pomislila nisem na nosečnost. S partnerjem sva mislila, da sem se zredila, saj sem ogromno jedla. Izostanek menstruacije se mi ni zdel nekako pomemben, saj nikoli nisem imela redne.

Preberite še: Kako je mogoče, da ženska do poroda ne ve, da je noseča?

Nato pa šok. Nekega jutra sem se zbudila v hudih bolečinah. Prsi so bile vedno bolj trde na otip in večje. Povedala sem partnerju. Takrat je bil star 16 let in svetoval mi je, naj težave zaupam mami.

Nato sem obiskala ginekologinjo, ki je potrdila, da sem že pet mesecev noseča. Oba s partnerjem sva bila presenečena. Prevevali so naju čudni občutki, a vendar sva vse skupaj sprejela. Prepričana sva bila, da je v vsem nekaj dobrega.

Drugačnega mišljenja so bili starši. Obrnili so nama hrbet, niso se strinjali z nama. Čeprav sva ostala sama, se nisva dala in sva se borila do konca. Vedela sva, da bova že nekako.

Vedno bolj se je bližal dan D. Trebuh je rasel in zredila sem se s 43 na 85 kilogramov. Strah me je bilo, kaj bo. Nekega dne mi je ob 10.30 odtekla voda. Starši so me odpeljali v porodnišnico.

Vse o slovenskih porodnišnicah na enem mestu ...

Ob 13.30 so me sprejeli v porodno sobo. Babica me je mirila: "Mamica, ne bojte se, vse bo v redu. Rodili boste, porod se je začel." Ure in minute so se vlekle v nedogled.

Končno pa je napočil težko pričakovani trenutek: pri svojih 16 letih sem ob 1.07 rodila zdravega fantka. Bila sem najsrečnejša mamica na svetu. Partner mi je ves čas stal ob strani.

Postala sva ponosna mamica in očka. Danes imava tri fante in eno punčko. Najsrečnejša sva, saj imava vse, kar sva si kdaj koli želela.