Bila sem prepričana, da nosim punčko. Tudi vsi so mi govorili, da imam velik in okrogel trebuh, da je zagotovo punčka. Čeprav me je ginekologinja na vsakem ultrazvoku vprašala, ali želim vedeti spol, do rojstva dejansko nisem vedela.

Preberite še: Ali oblika trebuha razkriva spol otroka?

Navdušena sva bila, ko sva izvedela, da bova postala mamica in očka. Skupaj sva izbirali stvari za dojenčka in komaj čakala, da spoznava novega družinskega člana.

V vsem sva se strinjala. Že kakšne tri mesece pred predvidenim datumom poroda sva imela izbrano ime za punčko - Meta. Kot tista iz Cvetja v jeseni.

Na porodniško-bolniško sem šla v sedmem mesecu nosečnosti, saj se je izkazalo, da otročka nosim prenizko. Bila sem doma in ne v bolnišnici, vendar sem morala počivati.

Gnezdila sem. Pripravila sem otroško sobico, zložila oblačilca večinoma rožnate, bele in rumene barve.

Napolnila sem torbo za v porodnišnico (z rožnatimi pajacki) in spisala porodni načrt. Želela sem si epiduralne analgezije za lajšanje bolečin. V glavi sem imela spisan scenarij, kako bo vse potekalo.

Vendar me je presenetilo. Tri tedne pred predvidenim datumom poroda sem cel dan čutila čudno zbadanje v križu in trebuhu. Zdelo se mi je tudi, da se otroček bolj leno premika, zato sva se z bodočim očkom odpravila na pregled. Za vsak slučaj.

Vse o slovenskih porodnišnicah na enem mestu ...

Med pregledom so ugotovili, da imam popadke in da sem odprta že tri centimetre! Spomin se besed medicinske sestre: "Gospa, začelo se je. Postali boste mamica!"

Po sprejemu v porodno sobo se je vse zelo hitro odvijalo. Popadki so bili čedalje pogostejši in močnejši, zato sem prosila za epiduralno. A babica mi je odgovorila, da je prepozno, da bom zdaj, zdaj rodila. 

In res, moj FANT! je na svet privekal tri ure po sprejemu v porodnišnico. Da, prav ste prebrali, rodila sem fantka. Luškanega za znoret. Ime sva mu dala Marko.