Nosečnost je potekala normalno, informirala se je o vsem, kar mora vedeti o negi dojenčka. Skupaj z možem sta obiskovala šolo za starše in spoznala še en par, s katerim se dobivata še danes, da se otroka igrata. Pridobila je malo več kot 10 kg, bila je zdrava, telovadila je minimalno, ker ji ni ustrezalo.

Preberite še: Popadki so se začeli ob 22.00 med sesanjem mačjega peska v kopalnici. Ravno sem se želela oprhati in bi morda celo imela spolni odnos po navodilih ginekologinje, ki me je ta dan pregledala v porodnišnici. 

Čakanje in čakanje …

Med nosečnostjo jo ni skrbelo, vedela je, da slej ko prej bo rodila, otrok ne bo ostal v njej. Toda, ko je minilo nekaj dni po predvidenem datumu poroda, jo je začelo skrbeti. Mamo in prijateljice, ki že imajo otroka, je začela spraševati, ali bo sploh vedela, kdaj mora v porodnišnico. ''Kaj če spregledam popadke? Kaj če jih sploh ne bom čutila? Kaj če pridem prepozno v porodnišnico?'' Minil je že en teden in na CTG niso zaznavali ničesar.

Devet dni po predvidenem datumu poroda ji je ob štirih ponoči odtekla voda. Zbudila se je zaradi tega, ker je čutila, da je okrog nje vse mokro. Razmišljala je, ali čuti popadke, ampak nič ni bilo podobno krčem. Vseeno se je odločila za odhod v porodnišnico, spremljal jo je partner.

Preberite še: Uredim misli in povprašam ginekologa, kaj se dogaja. Pove mi, da je plodovnica motna in naj se odločim ali bom rodila danes, jutri ali pojutrišnjem. V smehu mu odgovorim, da danes seveda, zakaj bi jutri še enkrat prišla ...

Dolgo je trajalo, da je dobila hčerko.

V porodnišnici so jo pregledali in ji povedali, da ni nič odprta, da bo treba počakati. Popadkov ni in ni imela, zato so ji na koncu dali umetne. Ampak do takrat je bila dolga pot, šele naslednji dan zgodaj zjutraj jih je dobila. Vsa je bila že izčrpana, ni vedela, da vse skupaj tako dolgo traja. V oporo ji je bil partner. Spomni se, da se je čas vlekel in vlekel v nedogled. Ves čas sta gledala na uro in na koncu so ji pojenjale moči, ampak se je izplačalo. Pozno zvečer je spoznala svojo hčerko in bilo je vredno. Takoj bi še enkrat ponovila. Mogoče čez dve leti …

Preberite še: Zvečer je prišel fant na obisk. Ne vem, od kod sem črpala energijo in pogum za dan, ki me je čakal. Zmrazi me, ko se spomnim tistega večera. Bil je kot zatišje pred groznim neurjem ...