Dolgo sva se trudila. Preden sem zanosila, je on opravil analizo semena, tudi mene so pregledali. Vse je bilo v redu, vendar se nikakor ni pokazal zelo zaželeni plusek. Tako je bilo dve leti in pol.

Ravno ko sem bila dogovorjena z ginekologinjo za pregled in pogovor o morebitnem zdravljenju neplodnosti, se je zgodilo. Test sem opravila nekaj dni po izostanku menstruacije. Končno je bil pozitiven!

Stara sem bila 28 let, ko sem prvič zanosila. Vse je šlo po načrtih – prvega otroka sem si želela pred 30. letom starosti. Dobro sem se počutila, samo včasih mi je bilo slabo.

Vse je potekalo brez težav. Do pregleda nuhalne svetline. Tveganje je bilo 1 : 600. Dvojni presejalni test je tveganje povišal na 1 : 200. Takrat me je zadelo – kaj če z otročkom ni vse v redu, kaj zdaj, kaj storiti ...

Poglejte še: Video: Nuhalna svetlina

Ginekologinja mi je svetovala amniocintezo in odločila sem se zanjo. Čakanje na rezultate testov se je vleklo, strah me je bilo. Razmišljala sem, kaj bi storila, če bi se izkazalo, da pod srcem nosim posebnega otročka z enim kromosomom več.

Preberite še: Slovenija: zelo pomembna pregleda za nosečnico!

Na srečo so bili rezultati boljši. Ne le boljši, odlični. Pomirila sem se in znova brezskrbno uživala v nosečnosti. Na morfologiji se je izkazalo, da bo punčka. Presrečna sva bila.

Izbirala sva imena: Maja, Nika, Julija, Ajda, Lana ... Komaj sva čakala, da jo spoznava. Najino princesko. Zadnji mesec pred porodom sem pripravila vse potrebno. Veliko oblekic mi je dala starejša sestra, ki je imela že dve punčki. Podarila mi je tudi lupinico, voziček in posteljico.

Teden dni pred predvidenim rokom poroda sem imela vse pripravljeno, tudi porodno torbo in porodni načrt. Čakala sem, pričakovala in se veselila. Na zadnjem pregledu sem ginekologinjo vprašala, kako bom prepoznala popadke. V smehu mi je odgovorila, da bom zagotovo vedela.

Dva dni po roku sem ponoči začutila blago ščipanje v trebuhu. Čedalje bolj me je bolelo in vedela sem, da se je začelo. Zbudila sem ga in bil je presenetljivo miren. Vzel je torbo in me potrpežljivo čakal. Seveda sem morala pred odhodom v porodnišnico še pod tuš.

Ob prihodu so me takoj sprejeli v porodno sobo. Popadki so bili redni in pogosti. Težava je bila le, ker sem se prepočasi odpirala. V nekem trenutku so se odločili za carski rez. Strah me je bilo, a zaupala sem jim.

Ko sem se prebudila, mi je medicinska sestra povedala, da sem rodila zdravo punčko. Dejala sem, da bi jo rada videla. Ko so jo prinesli, sem osupnila. Tako majhna je bila. In tako lepa!

Najlepša dojenčica. Popolna. Gostih črnih las po očku. Z enim pogledom mi je vzela srce za vedno in brezpogojno. Oblile so me solze sreče. Postala sem mamica.