''Babičin'' lonec

Vedno se mi je zdelo, da se bo začelo odvijati ponoči (v drugo se tudi zares je), zato sem si vsako jutro rekla, da danes očitno spet ne bom rodila. Nekako sem si že kar določila, da bom rodila 10 dni po roku, ko ga bodo morali izbezati ven. In res je bilo tako. To zadnjo noč so se sicer proti jutru začeli blagi popadki, ampak ko sem ob osmih prišla v porodnišnico, sem bila odprta zelo malo. Tako da so mi dali vaginaleto za mehčanje materničnega vratu.

Ob dveh je bila že kar akcija in babica mi je rekla, da sem tik pred ciljno črto, rodila pa sem čez dve uri in pol. Rojevala sem vse skupaj pet ur in v tem času sem bila najbolj vesela, ko mi je babica ponudila "babičin lonec". Spomnim se, da me sploh ni zanimalo, kaj je v njem, slišalo pa se je kot nekaj, kar bo pomagalo, da bo moja porodna zgodba lepša in krajša.

Porod je za žensko izjemen dogodek, nabit s čustvi. Ne samo da porodnica doživlja nekaj novega, nekaj nepozabnega, ob njej je tudi spremljevalec, po navadi partner, ki jo drži za roko in vse skupaj izkuša z njo. Da bodo vsi ti trenutki za vedno zabeleženi in zbrani na enem mestu, vas vabimo, da nam pošljete opis svoje porodne zgodbe.

Vmes je bilo še par "zabavnih" dogodivščin s TENS-om in masko (plin), ki so mi jo izklopili. Ampak sem si jo še kar dajala na usta vsakič, ko sem začutila popadek, čeprav sem slišala medicinsko sestro, ki je rekla drugi, da ne bi smela imeti več maske. Ona pa je njej odgovorila, da je že nekaj časa izklopljena, ampak so mi pustili to veselje, da diham vanjo.

V 30 minutah rodila Aneja in Tino

Ko je bila glavica zunaj, nama je porodna babica rekla, naj pogledava te dolge črne laske, in partner je bil zelo navdušen, jaz pa malo manj, ker ga brez očal tako ali tako nisem dobro videla, pa še mudilo se mi je, da pride cel ven.

Partner v veliko oporo

Ko sem ga dobila v naročje, je prevladala le še ljubezen in vse drugo ni bilo pomembno. Kljub izčrpanosti sem začutila ogromno moč, kot da lahko za tega otroka naredim prav vse na tem svetu in da mi nikoli nič ne bo pretežko. Partner je bil ves čas z mano in mi je bil že samo s svojo prisotnostjo ogromna podpora. Poleg je bil tudi, ko so ga očistili, potem pa mi ga je v naročju prinesel na posteljo in takrat se mi je pogled na njiju zdel nekaj najlepšega v življenju. Prvi skupni trenutki v troje so bili res nekaj posebnega.

Rodila sem Zalo!

Ko so zapili Nejca, je menda vsem govoril, da spoštuje ženske, ki rodijo, in da sam ne bi bil zmožen tega.

Moja porodna zgodba je posebna še zaradi tega – ko sem prišla z Nejcem domov, naju je pričakala štorklja, ki vsako leto gnezdi v bližini naše hiše. Ravno takrat se je vrnila iz toplih krajev.