"S petletnim sinom in možem smo se odpravili v kino. Spomnim se, da smo gledali Ledeno dobo. Nekje na polovici sem začutila rahlo ščipanje v trebuhu," se spominja bralka Sergeja.

Takrat je bila dovolj noseča, bila je dva dni pred predvidenim datumom poroda. Pričakovala je hčerko. "Ščipanje je postajalo čedalje močnejše in pogostejše. Risanka se je bližala koncu, moj porod pa se je začenjal."

Bili so v Ljubljani in po kinu so se takoj odpravili v porodnišnico. Čeprav je načrtovala porod v domači porodnišnici na Jesenicah, so ji ob sprejemu povedali, da bo rodila pri njih. Popadki so bili redni na sedem minut in odprta je bila štiri centimetre. Takoj so jo sprejeli v porodno sobo.

Ni imela posebnega porodnega načrta. Želela je le, da vse mine dokaj hitro in razmeroma neboleče, tako kot pri prvem porodu. Ob njej je bil mož, sina je prišla iskat babica.

"Ko so popadki postali zelo boleči, sem prosila zdravila proti bolečinam. Porod je lepo potekal, dojenčica se je dobro počutila, jaz pa tudi - kot se lahko med porodom dobro počutiš." 

Bila je pripravljena. "Komaj sem čakala, da zagledam našo princesko." Mož jo je spodbujal, ji dajal oporo. "Zelo veliko mi je pomenilo, da je bil ob meni. Prvič ga ni bilo, ker je bil službeno odsoten."

Po štirih urah in 45 minut po sprejemu v porodno sobo je na svet privekala Mojca. "Bila je prelepa. Črnolasa kot očka. Imela je popoln nosek, očke, ustka, nogice, rokice. Takoj sem se zaljubila vanjo."

Oba z možem so preplavila čustva, jokala sta od sreče. Doživela sta enega najlepših trenutkov v življenju in bila sta skupaj.