Nosečnost je potekala povsem v redu, če odštejemo ves čas prisotno jutranjo slabost. Tudi v službo je hodila skoraj do poroda. Ker dela v zdravstvu, se je samo malce bolj pazila, da ni zbolela, ko je bila sezona bakterij in virusov na višku.
Prvi porod je trajal ure in ure, vmes med rojevanjem je sinu padel srčni utrip, ona se ni nikakor odpirala, tako da so jo na koncu nujno odpeljali v operacijsko sobo. Dali so ji za podpisat papirje in imela je carski rez. Vse se je na koncu zelo dobro končalo, mogoče se ni niti zavedala, da je bil njen sinek v nevarnosti, ker je bila resnično izmučena od vseh popadkov.
Med drugo nosečnostjo ji je izbrana ginekologinja priporočila carski rez. Pravzaprav ji je dala 20-odstotno možnost, da rodi naravno, vendar tega ni želela, glede na izkušnje, ki jih je imela pri prvem. Dejala je, da je bila malce manj omamljena kot prvič. Spominja se, da so ji hčerko pokazali na hodniku. Takoj je vprašala, ali je z njo vse v redu in seveda je bilo. S partnerjem sta bila presrečna.
Pa ne samo to, vesela sta bila, ker jima je pri hčerki uspelo shraniti matične celice, medtem ko pri sinu ni bilo časa. Že tako je izgubila preveč krvi in so takrat razmišljali, ali ji dajo transfuzijo ali ne.
Rodila je dvakrat v ljubljanski porodnišnici, vsakič ima za sabo drugačno porodno izkušnjo. Enkrat je bilo naporno, drugič je imela napovedan carski rez. Bi pa ponovila tudi tretjič. V šali izpostavi, da mora samo še partnerja prepričati, pa umisliti si morajo večje stanovanje ... Pravi, da nam bo sporočila, če bo njihova družina kmalu štela pet članov.
