Kaja je bila tri dni po predvidenem datumu poroda, bilo je junija. Zbudila jo je bolečina, podobna menstruaciji. Odšla je na stranišče in ugotovila, da se ji je odluščil čep. ''Vesela zbudim fanta, da se bo kmalu začelo, on pa je samo zamrmral: ''Hm,'' in zaspal. Tudi jaz sem zaspala, ampak ne za dolgo, ker se je zopet začela tista bolečina. Mislila sem, če je pravi popadek, je bolje, da ga prediham in res mi je pomagalo.'' Tako so se popadki nadaljevali na 15 minut do 4.15.

Kako ločiti prave od lažnih popadkov?

Odšla je v dnevno sobo in zaspala. Ob 6.15 jo je zbudil fant in se pozanimal, ali naj ostane doma ali gre v službo. Ker ni imela popadkov, ga je odslovila in mu obljubila, da ga bo poklicala, ko bo šlo zares.

Ob 8.00 jo je spet zbudila močna bolečina, močnejša od menstrualne. Vstala je in se oblekla ter pojedla zajtrk. Ko bi vedela, da bo to njen zadnji obrok do naslednjega  jutra. Pospravila je stanovanje, vmes predihavala popadke in odšla na krajši sprehod. Popadki so bili na 10 minut, ko je prišla na pol poti, pa so bili že na 7 minut. Vrnila se je proti domu, zapeljala avto v senco, da ne bo prevroče, ko bosta šla v porodnišnico.

Ekskluzivno: V dveh urah rodila hčerko, nato pa ...

Odšla je v stanovanje in kmalu zatem so bili popadki na 5 minut, zato je poklicala fanta, da pride. Odšla je še v kopalnico in se oprhala ter si umila lase, nato pa je prišel tudi on. Ko je čakala, da se uredi, je pregledala, ali ima vse potrebno za porodnišnico. In potem je bila pripravljena na novo dogodivščino!

Nova dogodivščina

Še preden sta prišla do avtoceste, kar pomeni, da je vožnja trajala 10 minut, so bili popadki pogostejši – na 3 minute. Bližje sta bila Novemu mestu, bolj so se umirjali. Ko sta prispela, so bili spet na 3 minute in boleči. Bil je vroč dan, Kaji pa je bilo še bolj vroče.

Uredila je vse v sprejemni, nato pa je odšla na CTG. ''Tistih 30 minut ležanja je bilo mučnih in sestra mi je porinila neke papirje, da jih preberem, ampak nisem ničesar prebrala, bila sem osredotočena na dihanje.'' Potem jo je pregledala ginekologinja in ji dejala, da je odprta 4 cm in: ''Mala bo kar ven padla.'' Bila je šokirana, da gre vse tako hitro in že je imela zapestnico na roki. En dva tri je podpisala papirje in že je bila na poti v porodni blok.

Tam je slišala, da se sprašujejo, kam naj jo dajo, saj imajo vse sobe zasedene. Sestra ji je dala haljo in se je preoblekla ter počakala na prosto sobo. Minilo je kar nekaj časa in ob 15.20 je šla v porodno sobo.

''Fant me je še zadnjič fotografiral s trebuščkom in potem sem se prepustila babici. Bila je tako prijazna ... a se žal ne morem spomniti njenega imena.'' Sedela je na žogi in predihavala popadke, fant pa je bil ves čas ob njej in ji je dajal vodo, ker je bila zelo žejna. Občasno jo je prišla pogledat in preverit, koliko je odprta.

Vse najboljše, Anabella, za tvojo četrto mini svečko in vse najboljše, tebi, dragi za najino obletnico.

Ob 18.00 ji je predrla mehur, potem pa se je bolečina okrepila, vendar je, po njenih besedah, bila vzdržna. Ni želela protibolečinskih sredstev. Ob 18.30 jo je spet prišla preverit in bila je dovolj odprta, da rodi (vedela je, da bo deklica).

''Prišla je še zdravnica in še ena babica ter po treh popadkih je prišla najina princeska. Ob 18.42, težka 3650 in velika 51 cm. Položili so mi jo na prsi ... Ampak potem so prišli še drugi zdravniki, ker sem začela krvaveti,'' pripoveduje Kaja in dodaja, da so ji potipali maternico in ji dali infuzijo.

Nato je dobial svojo deklico nazaj in se je lahko še naprej z njo 'cartala' še nadaljnje štiri ure. Poudarja, da je hvaležna vsem, ki so bili ob njej.