Namesto v porodnišnico na poroko!

Toda na moje začudenje je moj dragi zavil s ceste proti kraju, kjer je potekala poroka. Ker mi je voda rahlo odtekala in ker nisem čutila nobenih popadkov, se nisem preveč upirala. Pred začetkom poroke sva še razdelila balončke, potem pa sva se pridružila veseli druščini. Okolice se niti nisem zavedala, v mislih sem imela samo svojega otročička …

Ura je nekako minevala in cerkvenega dela poroke je bilo konec. Usedla sem se v avto, poklicala svoje starše in jim sporočila, da gre zares. Vsem so nam tekle solze in le stežka sem se poslovila. Moj partner je bil zadolžen za ognjemet, tako da je uredil še to, potem pa sva tiho brez pojasnila odšla.

Okrog pol šeste ure zvečer sva prispela do brežiške porodnišnice, kjer so mi najprej opravili CTG. Popadkov še ni bilo zaznati, sledil je še vaginalni pregled, pri katerem so ugotovili, da sem odprta 5 centimetrov. Na ultrazvočnem pregledu je nato zdravnica napovedala, da bo moje dete, za katero do zadnjega nisva vedela, kakšnega spola je, težko okrog 3600 gramov in veliko 52 centimetrov. Po ultrazvoku so mi opravili praznjenje črevesja, potem pa je sledilo polurno sedenje na wc-školjki. Tu in tam se mi je že zazdelo, da me nekaj pika in stiska. Sestra mi je še odvzela kri, okrog sedme ure pa sem prišla v porodno sobo, kjer sta dva starša že crkljala svojo punčko. Babica mi je priklopila infuzijo z umetnimi popadki, ker mojih na CTG-ju še vedno ni bilo zaznati. Pridružil se mi je partner, babica pa naju je še povprašala o podatkih ter pripravila zapestnici s številkami.

Zdaj gre zares!

V porodni sobi sva ostala sama in kmalu so se začeli popadki, ki so bili vse bolj intenzivni. Poskusila sem ostati močna in se bojevati s popadki. Čas je mineval, mene pa je vse bolj ščipalo in bolelo. Okrog devete ure zvečer so mi še dovolili na stranišče, potem pa sem se samo prestavljala z levega na desni bok in stiskala naslon za roke. Vsake toliko časa sem zaradi bolečin malo zajokala, pa je šlo dalje. Vmes me je zagrabila panika, tako da sem se komaj pomirila, in od takrat naprej so vsi dihali z mano. Kazalec na uri se je bližal številki enajst, jaz pa sem bila še vedno ujeta v popadke. Ves čas sem spraševala, kdaj bo konec, in tarnala, da ne zdržim več. Babica mi je pojasnila, da se bomo velikemu dogodku približali takrat, ko bo oblekla zeleno haljo.

Silvestrski poljub, solze in najlepše darilo

Prav kmalu mi je zdravnica opravila vaginalni pregled, potem pa so se vsi začeli pripravljati. Vse me je tako tiščalo! Prišel je trenutek, ko so vsi stopili okrog mene, jaz pa sem morala začeti potiskati. V ozadju je bil prižgan radio in ravno so vrteli Silvestrski poljub. Moči so mi pojenjale, babica je pripravila vakuum in opravila prerez presredka. Vse se je odvijalo tako hitro! Zdravnica je pritrdila vakuum, jaz sem z vsemi močmi pritisnila in že se je sprostila vsa napetost v mojem telesu, na trebuhu pa je zajokalo moje detece. 10 minut čez polnoč 1. 1. 2012 sem postala mamica 3650 g težki in 52 cm dolgi deklici Lani. Pogledala sem novopečenega atija, ki je jokal od sreče. Bila sva najsrečnejša, ker sva dobila najbolj popolno in neponovljivo novoletno darilce!

Kaj se je drugi nosečnici zgodilo v ljubljanski porodnišnici?