''Ugotovila sem, da imam fantastična jajčeca in da sem neverjetno srečna, ker imam sina, zato želim pomagati,'' je pojasnila Samara Van Der Wrop. Odločila se je, da daruje jajčne celice in šest mesecev kasneje, po njeni prvi donaciji, se ji je pridružila tudi njena sestra Sarah.
''Celoten postopek je, kot bi spoznaval partnerja na internetu, bral oglase in jim pošiljal sporočila, nato pa jih spoznaš,'' je pojasnila Sarah. Danes imata sestri 22 bioloških otrok in kot donatorki imata vlogo v njihovem življenju. ''Oni niso naši otroci,'' sta enotni sestri. Potem ko darujeta jajčne celice, otroci ne pripadajo več njima. ''Oni niso naši otroci, pripadajo nekomu drugemu. Samo malce DNK-ja imajo.''
V Avstraliji je zakonsko prepovedano plačevati za jajčne celice, toda prejemniki lahko plačajo nekaj medicinskih stroškov, ki jih imajo donatorke. Sestri ne bosta več darovali jajčnih celic, ker je po zakonu število donacij omejeno. Za Sarah je to potovanje zaključeno, razen če se kakšna družina, ki ji je darovala jajčeca, odloči za še enega otroka.
Komentarji (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV