Nekoč se je oče razjezil na svojo triletno hčerko, ker je porabila tulec zlatega papirja za zavijanje daril. Denarja so imeli malo in oče je bil zelo jezen, ker je otrok poskušal z njim okrasiti škatlo, katero je nato postavil pod jelko.

Naslednjega jutra je deklica vzela škatlo in dejala: ''To je zate, očka.'' Bilo mu je zelo neprijetno zaradi včerajšnje pretirane reakcije, zato je začel darilo odpirati z nasmeškom. Ko je odprl škatlo in ugotovil, da je prazna, je njegov bes še dodatno narasel.

Začel je kričati na njo: ''Kaj ne veš, da če nekomu daš darilo, mora biti v njem nekaj?!'' ''Ampak, očka, ta škatla ni prazna. V njo sem pošiljala poljube, dokler se ni napolnila. Vsi so samo zate, očka,'' mu je odgovorila deklica s solzami v očeh. Očeta je to popolnoma strlo.

Objel je svojo hčerko in jo prosil, da mu oprosti. Govori se, da je ta očka škatlo položil poleg postelje in jo tako imel leta in leta po tem dogodku. Kadarkoli mu je bilo hudo, je iz škatle vzel namišljeni poljub in se spomnil hčerkine ljubezni, katera ga je vanjo položila.

Pravzaprav je ta moški dobil zlato škatlo, polno brezpogojne ljubezni in poljubčke svojega otroka. Zavedati se moramo, da je to najdragocenejše na svetu.