Po Evropi deluje 158 aktivnih mlečnih bank. Sedem bank je še načrtovanih, med drugim tudi slovenska. Banke humanega mleka po Evropi so združene v Evropsko zvezo mlečnih bank (European Milk Banking Association ali EMBA).

Največ jih ima Švedska

Največ mlečnih bank ima Švedska, 27. Tamkajšnje mlečne banke so združene v švedsko mlečno mrežo (Swedish Milknet), katere člani se srečujejo enkrat letno. Na srečanjih se pogovorijo o skupnih težavah v zvezi s humanim mlekom, vključno s shranjevanjem le-tega. Matere darovalke vsake tri mesece serološko testirajo. Druga država z največ mlečnimi bankami je Francija, kjer se je prva mlečna banka odprla po koncu druge svetovne vojne. Tudi francoske darovalke morajo na tri mesece opraviti serološko testiranje.

Zanimiva je tudi zgodba o prvi mlečni banki v Veliki Britaniji, kjer so do sedaj odprli 15 bank, ena pa je še načrtovana. Tam so prvo odprli po sili razmer, ko so se v bolnišnici kraljice Charlotte v Lonodnu leta 1939 rodili četverčki. Ker njihova mama ni imela dovolj mleka za vse, so ji na pomoč priskočile še druge mlade mamice, k čemur jih je spodbudilo bolnišnično osebje.

Od nekdanjih jugoslovanskih držav je prvo mlečno banko odprla Srbija – na inštitutu za neonatologijo v Beogradu. Po eno imajo tudi Bolgarija, Portugalska, Estonija, Škotska in Severna Irska, medtem ko tako kot Slovenija banke materinega mleka še nimajo Nizozemska, Poljska in Islandija, vse pa so načrtovane.

Imamo laktarij

Pri nas imamo za enkrat laktarij z mlečno kuhinjo, edini v Sloveniji je del Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. O poteku dela tam smo se pogovarjali z Marto Borštnar, diplomirano medicinsko sestro. Zaupala nam je, da je mlečno banko pri nas že zelo dolgo ustanavljajo in da bo najverjetneje odprta še letos, čakajo le še na delno adaptacijo prostora.

V laktariju shranjujejo mleko, ki si ga načrpajo mamice nedonošenčkov in zdravih otrok, ki sicer iz kakršnega koli razloga ne morejo dojiti. Za razliko od mlečnih bank pa mleko iz laktarija lahko dobi le otrok, čigar mati ga je darovala. Mleko vsake matere tudi preverijo.

Pred kratkim so laktariju darovali pasterizator, ki je pomemben korak k odprtju mlečne banke. Z njim bodo poskrbeli, da bo mleko ene mamice lahko pilo več dojenčkov. Seveda nas je zanimalo, ali to mleku ne škodi, in povedali so nam, da ne. Pasterizacija pobije le žive celice, da se dojenček ne bi s čim okužil.

Uporabijo ga lahko pozneje

Mamice, ki imajo preveč mleka, si le-tega dajo zamrzniti in ga lahko uporabijo pozneje, ko si iz kakšnega razloga načrpajo manj mleka. Tudi ko zapustijo bolnišnico, jim svetujejo, kako mleko shraniti in ga dostaviti v laktarij. Mleko za nedonošenčke je zamrznjeno uporabno še tri mesece, za zdravega otroka pa zdrži tudi eno leto ali še dlje. Ko mamica preneha dojiti, lahko iz mleka, ki ga je shranila v laktariju, otroku začne pripravljati kašice.

Cilj laktarija je, da bi bili vsi dojenčki hranjeni z materinim mlekom, ki ima veliko več prednosti, kot pripravljeno mleko v prahu, slabosti pa nima nobene. Borštnarjeva poudarja, da je materino mleko vedno najboljša izbira, saj je najbolj kakovostno in hranljivo, pripravljeno mleko v prahu pa je običajno narejeno na osnovi kravjega mleka, ki se od človeškega precej razlikuje.