Anita in Stjepan Bahun iz Biljevca pri Varaždinu si nista nikoli mislila, da bosta kdaj tako srečna. Več kot deset let sta se namreč trudila, da bi imela otroka. Po vseh poskusih, tudi z umetno oploditvijo, jima ni uspelo. A varaždinski par ni obupal. Odločila sta se, da bosta otroka posvojila. Že pred sedmimi leti sta začela obiskovati centre za socialno delo na Hrvaškem z željo, da bi posvojila deklico. Vsa ta leta sta lahko le poslušala, da otrok za posvojitev ni.

Med tem časom, ko sta upala, da se vendarle najde kakšna sirota, ki bi ji bila Anita in Stjepan starša, sta zgradilo veliko hišo. Njuno upanje je bilo tako veliko, da sta prostore v hiši prilagodila otrokom, še dvorišče je urejeno tako, da se na njem lahko igrajo otroci.

Lani pa sta po nasvetu socialne delavke vložila še prošnjo, da bi postala rejnika. Le mesec dni pozneje so ju poklicali iz centra in jima povedali veselo novico.

"Socialna delavka je poklicala in vprašala, ali sva z možem pripravljena vzeti v najin dom 45 dni stare trojčke. Sploh nisva razmišljala, takoj sva pristala," je povedala srečna Anita.

Anita se spominja, da ni imela doma prav nič od tega, kar potrebujejo trije dojenčki. S Stjepanom sta se na poti v porodnišnico ustavila v trgovini in kupila tri bodije in tri dude ter odhitela po trojčke.

Ko je vseh pet prišlo nazaj domov jih je tam pričakala družina in prijatelji, ki so poskrbeli, da sta imela Anita in Stjepan vse kar so trojčki potrebovali.

"Najprej so vsi trije dojenčki spali v eni posteljici, oblečeni so bili v oblačila, ki smo jih dobili od prijateljev. A hitro smo našli ritem in s Stjepanom sva nakupila vse, kar še niso imeli, tudi posteljice in podobno," je povedala Anita.

Presrečna starša sta povedala, da je s trojčki veliko dela, a da neizmerno uživata. Veliko jima pomagajo starši in soseda, ki vsak večer pride k njim in pomaga okopati živahno trojico.
Danes, po skoraj enem letu, trojčki osvajajo prve korake in prve besede. So največji ljubljenci cele vasi, pri Aniti in Stjepanu pa jim bo zagotovo vedno lepo.