Igra v odrasli dobi ima zametke prav v otroški igri, zato si ta zasluži posebno pozornost.

Dojenček, ki leži v zibelki in strmi v strop, se že zaveda oblik, barv in zvokov. Raznobarvni predmeti, ki visijo nad njim, ga spodbujajo k razpoznavanju oblik, pritegnejo njegovo pozornost. Pozoren je tudi na zvoke; v prvih tednih življenja ima najraje nežno glasbo, saj so njegova ušesa še zelo občutljiva. Z odraščanjem postane svet okrog njega vedno bolj zanimiv in že pri nekaj mesecih se trudi prijeti določen predmet. Privlačijo ga žive barve, nežni zvoki in okrogli, mehki predmeti. 

Če malčka postavimo v sobo, polno igrač, bo vsako pozorno pregledal. Ustavi se pri eni, jo obrača, z njo udarja ob tla, jo poskuša razstaviti in spet sestaviti, nato pa jo odloži in se posveti drugi. Ko preizkusi vse igrače in jih spozna, morda zanj niso več zanimive. Lahko pa ga znova pritegnejo in poskuša igro z določeno igračo še nadgraditi; preizkuša, kaj vse lahko s to igračko počne. 

Ljubezen do novega 

Vsak otrok se rodi s hrepenenjem po novostih - to imenujemo tudi neofilija, ljubezen do novega. V bogatem, raznolikem in prijaznem okolju vsak malček ure in ure preživi v preizkušanju novih stvari. Preko novih izkušenj poskuša potešiti svoje razvijajoče se možgančke. In če v neofiliji uživa, postajajo te aktivnosti vse bolj bistvene za njegov razvoj.

Če malčku vsake toliko časa ponudite novo igračko, ki jo bo lahko raziskoval, s tem povečate njegovo radovednost. Iskanje novega na tak način postane osnoven del njegove osebnosti in traja vse življenje. 

Nova igrača ima posebno mesto v otrokovih očeh, pritegne njegovo pozornost. V otroku sproži radovednost, ga izzove, da jo razišče, in s tem pripomore, da postane bolj ustvarjalen.
Otrok se bo igrače naveličal, ko bo preizkusil vse možne variante igranja z njo. Vrgel jo bo ob tla, jo porival naprej in nazaj, udarjal po njej, sestavljal in podobno. Ko pa zmanjka idej, kaj vse bi še lahko z igračko počel, bo zanj uganka rešena in ne bo ga več zanimala. Želel si bo nove igračke, novega predmeta, ki bo v njem zbudil radovednost in mu pomagal pri ustvarjanju. 

Ta načela pa ne veljajo le za igrače. Otrok na tak način sprejema tudi šport, družabne igre, igranje skrivalnic in podobno. Svojo domišljijo razvija tudi med risanjem, barvanjem, branjem, igranjem na instrument. 

Športnik ali glasbenik? 

Če opazujete malčka pri igri, lahko že kmalu ugotovite, kaj ga zanima, katera stvar ga najbolj pritegne. Ali se bo v igralnem kotičku odpravil do žoge ali do otroških bobnov? Malčki že zgodaj v svojem razvoju odkrijejo, kaj jih veseli, in to lahko negujejo vse življenje. Starši pa lahko k temu pripomorete tako, da otroka v tistem, kar ga veseli, vzpodbujate. 

Mali raziskovalci 

Takoj, ko se otrok nauči uporabljati svoje roke za dotikanje in prijemanje, ga njegova prirojena radovednost žene še dlje. Odkriva občutke kot so toplo in hladno, mokro in suho, nato pa preko lastnih izkušenj ugotavlja, kako določeni predmeti delujejo in kaj vse lahko z njimi počne. 

Ko zmore koordinirati gibe potovanja roke do ust, bo vsak nov predmet, ki ga bo dosegel, želel nesti v usta. S tem dojenček predmet razišče, saj so usta v zgodnjem obdobju bolje razvita za zaznavanje občutkov od vseh drugih delov telesa. Za dojenčka je nekaj povsem naravnega, da nosi predmete v usta in ta faza lahko traja precej časa.

Ko je otrok v fazi raziskovanja predmetov z usti, morate biti zelo previdni in ga imeti na očeh. Mali kobacajček bi lahko med raziskovanjem stanovanja našel majhne predmete, ki jih lahko pogoltne ali vdihne. Paziti morate, da mu pod roke ne pridejo ostri predmeti, s katerimi bi se lahko poškodoval. Pomembno je tudi, da pred malim raziskovalcem dobro skrijete in zaklenete vse kemikalije, čistila in zdravila. Če ima otrok igrače, ki jih sme nositi v usta, pazite, da bodo vedno čisti. 

Stalnost predmetov

Otrok pri približno šestih mesecih spozna, da je vsak predmet edinstven. Vsakič, ko je videl mačko ali psa, je mislil, da je to ena in ista žival, pri starosti šestih mesecev pa ugotovi, da je mačka vedno druga. Odkrije stalnost predmetov. Nato počasi pričenja razumeti, da predmet, ki ga ne vidi več, ne izgine, ampak še vedno obstaja, čeprav ni v njegovem vidnem polju.

Igra skrivalnic je zato zanj velikega pomena. V starosti od treh do šestih mesecev dojenček uživa, ko se starši z njim igrajo skrivalnice. Toda šele od šestega meseca dalje ve, da je glava starša še vedno za vrati, četudi je ni v njegovem vidnem polju. In to je eden od temeljnih mejnikov otrokovega učenja.