Britanec Steven Gary Hydes je star 25 let, svoje mame pa se sploh ne spominja, saj ga je zapustila še kot dojenčka. Pred kratkim je poskušal stopiti v stik z njo z odprtim pismom, ki so ga objavili britanski mediji, vendar njena identiteta še vedno ostaja skrita …

Našla ga je prodajalka

Steven je v pismu zapisal: “Vem, da si me imela nekoč rada. Prvih deset dni mojega življenja si poskrbela, da sem bil nahranjen in toplo oblečen. Kar se je zgodilo potem, pa je šokantno in prepričan sem, da je bilo tudi tebi zelo težko.“ Stevena je mama pustila na polici pod umivalnikom v enem od stranišč na letališču Gatwick.

Ko ga je našla uslužbenka brezcarinske prodajalne, je še vedno trdno spal, skrbno zavit v tri odejice, da ga ne bi zeblo. Šokirana prodajalka ga je nežno dvignila in odnesla do informacijske točke. Na letališču je izbruhnila panika, ko je osebje ob pomoči policije poskušalo najti mamo zapuščenega dojenčka. Vendar je izginila brez sledu.

Začasno ime

Pomagal ni niti poziv medijev in fotografije malega nedolžnega dojenčka, ki so nekaj dni polnile časopise. Deček je ostal sam na svetu, postal je najdenček brez datuma rojstva ali lastnega imena. Letališko osebje mu je dalo ime Gary Gatwick, po medvedku, ki so mu ga podarili v spomin, in ki ga ima še sedaj, “... sicer malo 'zdelanega,' a vseeno vedno zelo ljubega,“ pravi Steven. 

Kasneje, ko sta ga posvojila sedaj 54-letna Sandra in 55-letni John Hydes je dobil ime Steven Gary Hydes. Zdravniki so posvojiteljema povedali, da je bil dojenček star približno deset dni, ko ga je mama zapustila. Tako so mu za datum rojstva izbrali 31. marec 1986. Uradnih podatkov o njegovem rojstvu niso našli, zato Steven predvideva, da je njegova mama nosečnost skrivala. Niti Interpol ni našel nobenega podatka o njegovem rojstvu. “Vendar mislim, da ti je morda nekdo pomagal pri porodu in naju skril tiste dni, ko sva bila še skupaj,“ je v pismu mami zapisal Steven.

Hvaležen

Steven na svojo mamo ni jezen, hvaležen ji je, da je zanj izbrala življenje in ga je pustila tam, kjer je bila prepričana, da ga bo kmalu nekdo našel. Odraščal je v ljubeči, skrbni družini, ob sestrah Stephanie, sedaj stari 23 let, dve leti mlajši Joanne in sedaj 18-letni Natalie. Vseeno pa si želi, da bi bila del njegovega življenja tudi njegova biološka mati. Še toliko bolj, ker je tudi sam že postal očka. Hčer mu je rodila 24-letna zaročenka Sammy.

“Najina malčica Alanna je sedaj stara tri leta in pomeni nama vse na svetu. Rad sem očka in od trenutka, ko se je rodila Alanna, moja prva krvna sorodnica, jo imam nadvse rad. S svojimi modrimi očmi in svetlimi lasmi je bila tako podobna meni, ko sem bil dojenček. Čustva so me napolnila prvi trenutek, ko sem jo objel. Po samo 30 sekundah je nikoli več nisem hotel izpustiti.“

Le še spomini

Steven se je ob rojstvu hčere tudi zavedel, kako zelo je morala trpeti njegova mati, ko ga je pustila na letališču in se spraševal, če ga je njegov oče sploh kdaj videl. “Ob Alanni sem spoznal, kako zelo si morala trpeti ti, ko si se mi odpovedala.“ Steven ima še vedno dva bodija, v katera je bil oblečen, in tri odejice, v katere je bil zavit, ko so ga našli. So edina stvarna povezava, ki jo ima s svojo biološko materjo in pravi, da mu pomenijo zelo veliko.

Odločen je tudi, da mame nikoli ne bo nehal iskati, čeprav je enkrat že skoraj obupal. Svoje odprto pismo je zaključil z besedami: “Ne iščem le svoje biološke matere, iščem Alannino babico. Zato, če bereš to pismo, prosim, dobro poglej fotografije in vedi, da te oba čakava. Ne boj se stopiti v stik z mano, hočem te le toplo objeti in se ti zahvaliti. Zame si izbrala življenje in me pustila nekje na varnem, kjer so me našli, za kar ti bom vedno hvaležen.“

Stevenu in njegovi družini tako ostaja le upanje, da bo njegova mama pismo videla, se končno opogumila in ga poiskala …