Koža odraslega človeka meri 1,8 kvadratnega metra, površina dojenčkove je seveda manjša, a predstavlja večji delež telesne mase kot pri odraslem. Struktura njegove kože se spreminja glede na starost. O koži novorojenčka govorimo od rojstva do 4. tedna starosti, o koži dojenčka od prvega meseca starosti pa do prvega leta. Koža majhnega otroka se razvija od prvega do šestega leta in takrat že govorimo o 'otroški' koži. Šele ko otrok dopolni 12 let, njegova koža tako po funkciji kot po strukturi ustreza koži odraslega.

Posebnosti otroške kože, zaradi katerih je bolj občutljiva

Debelina otroške kože predstavlja le petino debeline kože odraslega, ima manj poroženelo zgornjo plast, celice te plasti pa so tudi manj gosto razporejene. Kislega zaščitnega plašča otroška koža še nima vzpostavljenega, saj se kožna mikroflora še razvija, zlasti takoj po rojstvu ima njen pH vrednost 7. Otroška koža je tudi slabše pigmentirana in zato bolj občutljiva na UV-žarke.

Zaradi vseh naštetih posebnosti je otroška koža občutljiva, bolj nagnjena k izsušitvi in bolj prepustna za škodljive snovi kot koža odraslih. Dejavnikom, ki jo izsušujejo, razmaščujejo in dražijo, jo izpostavljajmo čim manj. Posebno pozornost zahteva nega kože, ki je pokrita s pleničko, saj jo sestavine izločkov in drgnjenje nenehno dražijo, vlaga pa omogoča okolje, ugodno za razmnoževanje mikroorganizmov. To pogosto privede do pojava pleničnega dermatitisa, ki ga prepoznamo po rdečini, na kateri se lahko pojavijo izpuščaji, redkeje pa beli izločki, kar pomeni, da gre že za glivično infekcijo.

Značilnosti otroške kože je treba upoštevati pri izbiri izdelkov za nego kože. Izberite takšne iz naravnih sestavin in s čim manj dodatki, ki bi kožo lahko zdravili, kot so dišave, barvila, konzervansi.

Katere so osnovne sestavine otroške kozmetike?

Osnovne sestavine otroške kozmetike so med drugim olivno in mandljevo olje, čebelji vosek, lanolin, ki je sicer maščoba ovčje volne in vitamini E, D, B5. V njej se pogosto pojavljata tudi parafin in vazelin, a je strah o njuni škodljivosti odveč, saj sta prečiščen maščobni zaostanek pri destilaciji nafte ter ne povzročata alergij in na koži v tankem sloju tvorita učinkovito zaščitno plast. Njuna uporaba je smiselna v količini, ki zagotavlja optimalno izrabo naštetih pozitivnih lastnosti.

Vsi kozmetični izdelki morajo biti tudi konzervirani, saj konzervansi preprečujejo rast mikroorganizmov, ki bi pri nanosu lahko izzvali bolezenske spremembe kože. Naj vas vsebnost teh ne tare, saj je tako v otroški kot drugi kozmetiki dovoljena le uporaba preverjenih konzervansov, ki ne smejo presegati določene koncentracije.

Zadnje čase se veliko govori o škodljivosti konzervansov parabenov. Ti so derivati paraaminobenzojske kisline, so učinkoviti in varni in tako je njihova uporaba dovoljena tudi v prehrani oziroma izdelkih za uživanje. Uporabljajo se že desetletja in se zaradi svoje učinkovitosti uporabljajo v majhnih količinah.

O parabenih se veliko govori tudi v povezavi z rakotvornostjo. Vključeni so bili v študijo, ki naj bi preverjala škodljivosti nekaterih konzervansov. Rezultati so pokazali, da parabeni teh škodljivih učinkov nimajo, a je bilo že to, da so jih v raziskavo sploh vključili, zadosten razlog, da so njihovo uporabo v ZDA prepovedali.

Katere izdelke potrebujemo za osnovno nego dojenčkove kože?

Ker moramo posebno nego nameniti koži pod pleničkami, mora biti mazilo za ta predel mastno, da preprečuje stik izločkov s kožo. Zlasti za občutljivo kožo je pomembno, da vsebuje cinkov oksid, ki vpija vlago in na koži naredi obstojnejšo zaščitno plast, zaradi katere se zmanjša stik kože z izločki, pa tudi rahlo vneta koža se tako lažje celi.

Za izpostavljene dele kože, zlasti lica in roke, potrebujemo kremo, bogato z maščobami. Prav tako jo lahko uporabljamo za nego pregibov, pazduhe ali pod koleni, da zaradi drgnjenja ne prihaja do pojava vnete kože.

Da preprečimo pojav suhe kože, otrokovo telo po vsakem kopanju negujemo z oljem ali mlekom za telo. Za nego lasišča se priporočajo naravna rafinirana olja, kot so mandljevo ali olivno. Ker se hitreje kvarijo kot sintetična, jih je smiselno kupovati v manjših pakiranjih.

Nosna sluznica nenehno prihaja v stik z mikroorganizmi iz okolice, prav tako pa je prehodnost noska pomembna za nemoteno hranjenje. Za vsakodnevno čiščenje in vlaženje noska uporabljajmo fiziološko raztopino, da bo nosna sluznica ostala nepoškodovana.

Uporaba otroškega pudra ni več priporočljiva, a tudi ni sporna. Njegova slabost je prašenje, zato je posebna pazljivost potrebna, ko ga uporabljamo v bližini glave, saj lahko drobni prašni delci zaidejo v otrokova pljuča. Glavico v tem primeru obrnemo vstran. Puder lahko učinkovito zamenjamo s kremo ali oljem za nego pregibov. To farmacevtski bolj priporočajo, s tem pa se tudi izognemo nakupu dodatnega kozmetičnega izdelka.

Nega kože v hladnejših mesecih

Pred mrazom in vetrom je otroško kožo najbolje zaščititi z mastno kremo, lahko tudi oljem, saj zadovoljiv sloj maščobe preprečuje poškodbe kože. Maščoba pravzaprav pomeni zaščito kože pred izgubo vode iz globljih plasti, kar lahko vodi v suho, občutljivo in pordelo kožo. Za ustnice uporabimo bolj intenzivno zaščito v obliki mazila, lahko pa uporabimo kar kremo, ki smo jo uporabili za nego obraza. Če izbiramo mazila za ustnice, izberimo takšna z enostavno sestavo, kar pomeni čim manj sestavin in nič barvil.

Kdaj lahko otroci začnejo uporabljati kozmetiko za odrasle?

Vse do prvega leta starosti, ko je otrokova koža najbolj občutljiva, uporabljajmo tudi v okviru otroške kozmetike le tisto, ki je karseda blaga. Sicer se vse do šestega leta načeloma priporoča le uporaba kozmetičnih izdelkov, namenjenim izključno otrokom. Če po dopolnjenem šestem letu starosti začnemo z uporabo kozmetike za odrasle, naj bo ta namenjena občutljivi koži. Šele v puberteti, ko otroška koža postane enaka koži odraslega, lahko začnemo z uporabo običajne kozmetike. Vendar se v celotni dobi odraščanja priporoča uporaba manj agresivnih izdelkov.