Normalna nosečnost traja 40 tednov. Kadar se otrok rodi pred 37 tednom nosečnosti, govorimo o prezgodnjem porodu. Ločimo ekstremno nedonošene otroke, ti so rojeni pred 28. tednom, ter nedonošenčke, rojene pred 32. tednom nosečnosti.

Ker sta medicina in zananost zelo napredovali, danes preživijo tudi zelo majhni nedonošenčki, tisti, ki se rodiljo pri 24 tednih. A z vsakim dnem, ki ga nerojen otrok preživi v maternici, ima več možnosti preživetja.

Zakaj prezgodnji porod?

Razlogov, da pride do prezgodnjega poroda, je veliko. Nekatere sprožijo zdravniki sami, kadar je ogrožena mati ali pa oba z otrokom. Veliko prezgodnjih porodov se zgodi spontano, brez pojasnjenega vzroka.

Nanj prezgodnji porod pa vplivajo tudi nekatere zdravstvene težave nosečnice ali nerojenega otroka. Gre za različna vnetja, razvojne nepravilnosti maternice, kratek maternični vrat, večplodno nosečnost …

Ko se rodi za dlan velik otrok ...

Kot je povedala pediatrinja in neonatologinja Irena Štucin Gantar iz ljubljanske porodnišnice, je enota za intenzivno nego in terapijo razdeljena na dva dela. V prvih sobah se zdravijo najbolj ogroženi nedonošenčki. Večinoma so to prezgodaj rojeni otroci, ki potrebujejo dihalno podporo in podporo ostalih organskih sistemov. Seveda pa tukaj zdravijo tudi donošene novorojenčke, ki imajo težave in potrebujejo pomoč.

Najbolj »znana« pomoč prezgodaj rojenim otrokom je inkubator. Ta je kot nadomestek maternice, prostor, v katerem otrok raste in dozoreva. Otroku pomaga vzdrževati stalno telesno temperaturo. Navadno ima ob strani dve ali več odprtin, skozi katere lahko zdravniki in sestre zdravijo in negujejo otroka. Staršem pa te odprtine omogočajo prvi stik z otrokom.

Kot je povedala Štucinova, je pogosto potrebno podpreti skoraj vsak organsnki sistem pri nedonošenčkih. Največ težav imajo z dihanjem; ker njihova pljuča še niso dovolj razvita, potrebujejo umetno ventilacijo in zdravila, ki pomagajo, da se pljuča lažje raztezajo in krčijo.

Prezgodaj rojene otročke je seveda potrebno tudi hraniti. Ekstremno majhne nedonošenčke najprej hranijo po katetru. Že od samega začetka dobivajo majhne količine materinega mleka, kar omogoča, da se njihov prebavni trakt pravilno razvija.
Veliko otrok potrebuje tudi podporo srčka - dovajati jim je potrebno zdravila, da lahko srce intenzivneje črpa kri.

Prestrašeni

Starši so ob pogledu na cevke in aparature okrog otroka najprej prestrašeni in včasih obupani. Ko pa jim prijazno osebje na enoti intenzivne terapije razloži delovanje aparatur, so veliko bolj mirni. Nekateri starši, ki kar nekaj mesecev preživijo z nedonošenčkom na intenzivnem oddelku, na koncu postanejo že pravi »strokovnjaki,« tako dobro obvladajo naprave, ki otroku pomagajo živeti.

Selitev

Ja, za starše je selitev otroka v drugo sobo skoraj praznik. Saj to pomeni, da se lepo razvija, potrebuje manj pomoči aparatov in pridobiva na teži. Ko se nedonošenček preseli v druge prostore na intenzivnem oddelku, so tudi starši bolj sproščeni. Večina otrok še težko uravnava telesno temperaturo, zato so v tako imenovanih toplih posteljicah, na blazinah, ki nedonošenčka grejejo.

Ko je nedonošenček že dovolj pri močeh, se lahko hrani po steklenički, nekateri pa se lahko tudi že dojijo. Mamice si pridno črpajo mleko v laktariju, kjer ga potem sestre pripravijo za vsakega otroka posebej.

Tako kot je prezgodaj rojen otrok prikrajšan za nekaj mesecev v varnem maminem trebuhu, sta starša ob njegovem rojstvu prikrajšana, ker ga ne moreta pestovati in negovati. A takoj, ko otroček ne potrebuje več cevk, ga lahko starša začneta kengurujčkati.

Mamica se nato kmalu vključi v nego in če je vse v redu in otrok pridno raste ter pridobiva kilograme, pomeni, da bosta z mamico kmalu odšla na oddelek k ostalim otročnicam in novorojenčkom. To pa pomeni skorajšnjo pot domov.