Poiskali smo nekaj trditev, ki pa niso nujno resnične. Preverite!

Je res, da …

… jok krepi novorojenčkova pljuča?

Ne! To je ena od priljubljenih trditev pristašev stroge vzgoje, ki v vsem vidijo nevarnost, da bi otrok lahko postal razvajen. Specialisti otorinolaringologi trdijo ravno nasprotno – da namreč dolgotrajen in glasen jok škoduje otrokovemu zdravju, saj lahko pride do premočnega naprezanja otrokovih glasilk. V kasnejših letih se to lahko negativno odraža na barvi otrokovega glasu.

… imajo vsi dojenčki modre oči?

Ne ravno vsi, čeprav ima ob rojstvu večina otrok oči modrikaste barve. A takrat celice pigmenta, ki določa barvo oči, še niso povsem zrele. Uradno novorojenčkove oči sploh še nimajo barve. Šele po nekaj mesecih lahko zares ugotovimo, ali ima otroček modre, zelene ali rjave oči.

… bo otrok velik, če ima velika stopala?

Ne, velikost stopala ni povezana s človekovo višino. Če ne verjamete, malo poglejte okrog sebe! Med vašimi znanci je gotovo veliko nizkih z velikimi stopali in obratno.

… bo imel otrok krive noge, če se bo zgodaj začel postavljati nanje?

Ne. Oblika njegovih nog je odvisna zgolj od faktorja dednosti. Zato malčku mirno dovolite, da raziskuje okolico, seveda pod vašim budnim očesom. Če še ne bo zmogel samostojno stati, bo tako ali tako hitro sedel na tla ali se prevrnil in vas pri tem glasno opozoril, da mu pomagate.

… je dobro začeti z gosto hrano, ko otrok dobi prvi zobek?

Morda. A prvi zobki lahko pokukajo na plano že pri treh mesecih, nekateri se celo rodijo z njimi … Če materino mleko (ki je tako in tako najbolj zdravo) malčka popolnoma zadovolji, potem z gosto hrano počakajte do šestega meseca starosti.

… jabolko lahko nadomesti zobno krtačko?

Ne. Zrelo jabolko je sicer zelo zdravo in koristno ne samo za otrokove zobe, ampak tudi dlesni, in lahko čez dan delno nadomesti zobno krtačko, če je nimate pri sebi. Ne more pa zamenjati jutranje in večerne rutine čiščenja zob. S krtačko namreč enakomerno očistite vso površino zob, ko otrok ugrizne v jabolko, pa se najbolje „očistijo“ sekalci, medtem ko na kočnikih še dolgo ostanejo sadne kisline, ki lahko poškodujejo zobno sklenino.

… je zdravljenje z zelišči otroku popolnoma nenevarno?

Nikakor! Tudi zdravilna zelišča so zdravila, ki vsebujejo snovi z močnim delovanjem. Zato otroku ne dajajte nikakršnih zdravilnih napitkov, ne da bi se posvetovali s strokovnjakom. Taka „terapija“ lahko resno ogrozi otrokovo zdravje. Čaji za otroke morajo biti posebej pripravljeni, so bolj blagi, doziranje mora biti natančno. Še posebej morate biti pozorni pri otrocih z alergijami, saj lahko nekatera zelišča izzovejo poslabšanje. Tudi zeliščni prah, ki ga najdemo v vsaki embalaži, je močan alergen.

… je korenje koristno za dober vid?

Da, vendar nič bolj kot npr. rdeča paprika. V korenju je betakaroten oz. provitamin A, ki v resnici dobro vpliva na vid. Če organizmu primanjkuje betakarotena, pride do bolezni ali celo slepote. Vendar le s korenjem ravni vitamina A ne boste zvišali. Ker je topen v maščobi, ga je treba jemati s proizvodi, ki jih vsebujejo – npr. smetano ali rastlinskim oljem. Če se pojavijo motnje vida, z otrokom obiščite okulista. Če bo predpisal kapljice A vitamina, se morate strogo držati navodil, saj lahko previsoke doze poškodujejo jetra. V takem primeru bi imeli le še problem več.

… otroka zebe, če se mu kolca?

Ne nujno. V prvih mesecih življenja se skoraj vsem dojenčkom kolca, mnogim tudi že v maminem trebuhu. Kolcanje ni nič drugega kot krčenje trebušne prepone. Izzove ga lahko bljuvanje, bruhanje ali neudoben položaj. Če se otroku kolca, si ga položite visoko na prsi, lahko mu date tudi požirek tople vode. Nikakor pa ga po starih, „preverjenih“ receptih ne poskušajte prestrašiti, da bi se tako kolcanje nehalo!

… je otrok prehlajen, če kiha?

Lahko, če opažate tudi druge simptome (smrkanje, kašljanje). V večini primerov pa dojenčki kihajo, ker že vsak najmanjši delec prahu vzdraži njihovo nežno nosno sluznico. Pomagate jim lahko z nekaj kaplicami fiziološke raztopine v vsako nosnico.

… otrok ne boli glava?

Ni res! Na žalost se število malčkov, ki trpijo zaradi migrene, iz leta v leto povečuje. Več kot tretjina predšolskih otrok pozna glavobol iz lastne izkušnje, ne samo pripovedovanja. Vzroki za glavobol so pogosto dedni ali so posledica preobčutljivosti na določeno hrano (sir, mleko, čokolado, oreške). Včasih je lahko glavobol prvi znak pošlabšanja vida. Tudi preobremenjenost malčkov lahko privede do glavobola; če o njem tožijo pred nastopom v glasbeni šoli, ni nujno, da si izmišljujejo. Poskušajte v pogovoru ugotoviti resničnost otrokovih trditev in če se tovrstne težave pojavljajo pogosto, ga peljite na pregled k zdravniku.