Avokado je že od nekdaj izjemno priljubljen, prepoznamo ga po zeleni lupini, včasih je ta lahko tudi črna z razbrazdano površino. Najstarejši dokaz o njegovi kulinarični uporabi najdemo v jami v Coaxcatlanu v zvezni državi Puebla v Mehiki, ki nas popelje tja v davno leto 10.000 pred našim štetjem. Leta 1750 so drevo začeli gojiti v Indoneziji, 1809 v Braziliji, v Južni Afriki in Avstraliji pa konec 19. stoletja.

Sadež in maščoba?

Kljub temu da avokado prištevamo med sadeže, ima presenetljivo veliko maščobe. Zaradi visoke vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin predstavlja pomemben del zdrave prehrane in diet. Avokado ni sladek, odlikuje ga blag okus in kremasta konsistenca, zato se ga lahko uporablja tako v v slanih kot sladkih jedeh, čeprav ga običajno ne povezujemo s sladicami. Kot nadomestek mesu je tudi zelo priljubljen v prehrani vegetarijancev. V glavnem se sadež postreže surov, saj postane grenak, če ga izpostavimo visokim temperaturam ali ga pri pripravi celo zavremo. 75 odstotkov avokadove energijske vrednosti predstavljajo maščobe, vsebuje tudi veliko oleinske kisline, ki dokazano pomaga preprečevati raka na dojki, vitamine K, B6, C, E in dietne vlaknine.

Kot banane in kostanj tudi avokado vsebuje encime hitinaze. Obstajajo trdni dokazi navzkrižnih reakcij med lateksom in temi sadeži, zato je, če imate alergijo na lateks, zelo verjetno, da bo alergične reakcije izzval tudi avokado.

Kako ga lupiti?

Avokado po dolžini prerežite z nožem iz nerjavečega jekla. Polovici nežno zavrtite vsako v svojo smer in ju ločite, lahko pa si pomagate tudi z nožem. Pečko odstranite z žlico ali pa vanjo zapičite noževo konico in jo izvlecite. Če je sredica čvrsta, avokadovi polovici s prerezano stranjo obrnite navzdol in lupino olupite z nožem, običajno pa mehko sredico enostavno postrgamo iz lupine z žlico ali pa jo z nožem izrežemo v obliki rezin. Zrel sadež pod pritiskom lahno popusti, meso pa hitro oksidira in potemni, zato ga je sveže prerezanega najbolje pokapljati z limoninim sokom.

V njegovi domovini Mehiki ga uporabljajo na tisoč in en način, v tortiljah, hamburgerjih, sendvičih, ob rižu, juhah, solatah, kot prilogo k piščancu ali z morskimi sadeži. In le kdo ne pozna slavne mehiške omake gvakamole? Na Filipinih, v Braziliji in Indoneziji ga dodajajo tudi mlečnim napitkom in sladoledom.

Piščančja solata z avokadom

4 skodelice kuhanega in narezanega piščanca
½ zelene paprike
½ skodelice narezane čebule
1 na rezine narezan avokado
¼ skodelice narezanega svežega koriandra
1 čajna žlička limetinega soka
sol, poper in mleta kumina po okusu
1 skodelica majoneze

Vse sestavine enostavno nežno premešajte v veliki skledi. Ker je solata gostejša, lahko z maso napolnite tudi pšenične tortilje in uživate v mehiški hrani z domačim pridihom.

Krema iz avokada in limete

2 velika zrela avokada
sok 1 limete
5 jedilnih žlic sladkorja v prahu

Iz avokada izpraskajte sredico. Vse sestavine enostavno gladko zmešajte v električnem mešalcu in servirajte v servirnih skodelicah. .