Od 1. septembra 2008 je staršem otrok, ki obiskujejo vrtec, po 21. členu Pravilnika o plačilih staršev omogočeno, da „ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo, zagotavlja financiranje plačil staršev iz državnega proračuna (…), tako da se za drugega otroka in nadaljnje otroke iz iste družine (…) zagotavljajo sredstva v celotni višini plačila, ki je določeno staršem z odločbo.“ Ta ugodnost je uspela napolniti precej vrtcev, zlasti na Štajerskem, žal pa obstajajo tudi vrtci, ki omenjeno ugodnost beležijo kot velik problem. Veliko je namreč otrok, ki vrtec obiskujejo le 'na papirju', veliko pa je tudi zaposlenih staršev, ki prostega mesta za svojega otroka v vrtcu sploh ne dobijo.

Lucija in Gašper sta v vrtec vpisala oba otroka, a tega od samega začetka šolskega leta občasno obiskuje le eden, drugi pa ne, stroške obiskovanja drugega pa po zakonu krije država. Poleg tega, da denar iz državnega proračuna za enega otroka izteka neutemeljeno, bi dve zasedeni mesti lahko pripadli drugim staršem, ki bi varstvo za svojega otroka potrebovali. Starši so vzgojno-varstvenemu zavodu sicer po zakonu dolžni sporočiti razloge odsotnosti otroka, a ti v omenjenem primeru tega niso storili, prav tako se niso odzivali na povabila vrtca, da svoje vzroke otrokove odsotnosti pojasnijo. Ali omenjeni primer kaže na špranje v zakonu, ko denar zaradi neodzivnosti staršev brez potrebe odteka iz državnega proračuna, mesto pa je kljub neobiskovanju zasedeno?

Po drugi strani pa želi Marijana, ki je bila v času oddajanja vloge za vrtec brezposelna in zaradi izgube točk prostega mesta v zavodu ni dobila. Med tem je našla službo, otroku pa poiskala zasebno varstvo. Kasneje je zaradi spleta okoliščin čez noč ostala tudi brez tega, na delovnem mestu pa je imela težave, ker je morala prositi za bolniško odsotnost.

Kaj lahko v tem primeru stori vrtec?

Vrtec v primeru nekoriščenja plačane storitve nima nobene moči. Zgodilo se je, da je eden izmed vrtcev, zaradi neplačevanja staršev na lastno pest otroka izpisal, zadeva pa je prišla do ustavnega sodišča, ki je z obrazložitvijo ugotovilo, da je pravica otroka do vključitve v vrtec vedno nad ekonomskim interesom zavoda. Od takrat naprej se takšne težave rešujejo le prek sodišč.

V primeru, ko je otrok dlje odsoten, starši pa zavodu ne navedejo nobenih pravnih argumentov, lahko ta starše pisno pozove k uradnemu izpisu otroka ali pa jim predstavi datum, ko naj otrok prične z rednim obiskovanjem vrtca. Če starši na pozive ne odgovorijo, je treba postopek ponavljati.

Mnenja pristojnih oseb

Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj in predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije pravi, da sploh ni
pomembno, ali za otroke plačujeta vrtec starša ali država, bistveno je, da se mesto v vrtcu ne hrani za nekoga, ki ga ne potrebuje. „Tako v primeru, ko del cene pokriva občina, kot v primeru, ko starševski del pokriva še država, se ta sredstva ne morejo koristiti za to, da bi se plačevalo prazno mesto v vrtcu. Še posebej je to nesprejemljivo in celo nekorektno, če v takem vrtcu obstaja čakalna lista.“ Pravi tudi, da je treba ugotoviti, ali otrok vrtca ne obiskuje zaradi malomarnosti starša ali pa ga otrok v resnici ne potrebuje. Sama se je kot ravnateljica vrtca že večkrat soočala s takšnimi težavami, a je po njenih izkušnjah staršem težavo uspela predstaviti.

Boris Černilec, generalni direktor Direktorata za vrtce in osnovno šolstvo pravi, da v praksi seveda so znani primeri, ko starši otroka v vrtec ne pripeljejo in da neobiskovanje vrtca ob čakalni vrsti seveda vzbuja dvom, pojavlja pa se vprašanje, kako se na takšne situacije odzvati ... „Starše bi najprej opozoril na dejstvo, da je njihov delež, ker imajo otroka vključenega v vrtec, pri otroškem dodatku manjši za 20 odstotkov. Res je nesmiselno, da se starši na tak način vsoti otroškega dodatka odrečejo. Rešitve v omenjeni situaciji so različne, nedvoumno gre za komunikacijo med vodstvom vrtca in samimi starši in tu je potrebno vzpostaviti kontakt in poiskati razloge.“

Je potrebna sprememba pravilnika?

Bratuževa je prepričana, da tolikšna pestrost problemov, ki se v posameznem okolju lahko pojavijo, predvsem vse mogoče zlorabe, ne more biti zajeta in opisana v zakonu. „V zakonu je jasno opredeljeno, kaj je naloga vrtca, kako ob vzgojno-izobraževalnem delu vrtec pomaga tudi zaposlenim staršem in kaj so pravice in tudi dolžnosti staršev. Nikjer ni dane možnosti rezerviranja mest v vrtcu 'za vsak primer'.“ Vključitev dodatnih zakonskih določil bi lahko razumela in sprejela z vidika zavarovanja upravičenega trošenja proračunskih sredstev in zavarovanja pred zlorabami.

Podobnega mnenja je tudi Černilec, ki meni, da je varovalka v zakonu v takšnih primerih nepotrebna. „Gre le za pošten in korekten odnos ob neobiskovanju vrtca, če je v njem čakalna lista. Mislim, da ob korektnem sodelovanju starši le pridobijo, z neodzivanjem pa ničesar.“ Sicer pa dodaja, da je predvidena novela zakona o vrtcih, ki bi bila vezana na zagotavljanje dostopnosti vrtcev tako s finančnega kot krajevnega stališča. Spremenila naj bi način plačevanja vrtcev s strani staršev, a gre za podlage, ki jih skupaj pripravljajo tri ministrstva, predvidevajo pa, da bi lahko bile pripravljene v pol leta.