Glavna organizatorka Andreja Jensterle se je kot vzgojiteljica v vrtcu Bohinjska Bistrica v letošnjem šolskem letu s svojo skupino otrok prijavila na projekt Turistične zveze Slovenije. Naslov projekta je "Turizem in vrtec, z igro do prvih turističnih korakov." V projekt se je prijavila še ena skupina istega starostnega obdobja (od 4 do 5 let), ki jo vodi vzgojiteljica Valči Stare. Otrokom in staršem sta namreč želeli predstaviti možnosti za bogato življenje na podeželju v Bohinju, je povedala Andreja, ki nam je projekt podrobneje predstavila.

 Za tako obširem projekt ste verjetno potrebovali precej časa?

Res je. Vse skupaj se je začelo že oktobra lani. Najprej sem se povezala s prebivalci Ukanca, predstavniki Hotelov Bohinj, Triglavskega narodnega parka, Občine Bohinj, gostinci in  zasebnimi sobodajalci. Povsod sem naletela na pozitivne odzive. Pomoč so obljubile tudi strokovne delavke in tehnični kader vrtca, posamezniki iz šole in Turizem Bohinj. S skupnimi močmi smo uresničili idejo, namenjeno predvsem populaciji predšolskih otrok in družinam z otroki. Moto projekta je "Nazaj k naravi."

Zakaj ste dali projektu ime "U konc' sveta so pravljice doma?"

BOHINJ-NARAVA-GIBANJE-ZDRAVJE-IGRA-PRAVLJICE-BIO-EKO so ključne besede, iz katerih je nastal nov projekt "U konc' sveta so pravljice doma," oziroma Zlatorogova pravljična dežela v Ukancu. Ukanc je naselje v občini Bohinj, ki leži v območju Triglavskega narodnega parka na zahodnem bregu Bohinjskega jezera. Po legendi naj bi ime Ukanc nastalo iz besedne zveze "u konc' ," kar naj bi pomenilo na koncu sveta, saj naj bi ljudje v preteklosti verjeli, da se pod bližnjo Komarčo svet konča.

Vaše delavnice so bile del Festivala cvetja?

S Turizmom Bohinj smo se dogovorili, da jim pomagamo pri izvedbi ustvarjalnih delavnic v okviru Festivala cvetja. Ob tej priliki smo tudi predstavili projekt Turizem in vrtec, ter naredili zaključek šolskega leta za naše otroke in starše. Ob vstopu v pravljično deželo smo postavili "info točko",  kjer smo predstavili rezultate celoletnega dela s plakati in izdelki. Tam so obiskovalci dobili tudi zloženko z informacijami o obnašanju v Triglavskem narodnem parku in vsebini pravljične dežele, ki smo jo na koncu, ko so otroci zbrali vse žige, tudi brezplačno plastificirali. 

Na prizorišču je bilo sedem večjih postojank, ki so imele vsaka svoje ime in prostor za oblikovanje naravnih izdelkov ...

Vsa pravljična bitja so potrebovala prebivališča, zato smo naredili sedem sestavljivih hišk iz naravnega materiala in jih poimenovali Zlatorog, Jezernikova vrša, Čatež, Zmaj Govic, Polesnjak, Povodni mož in Hudičev most. Te smo povsem nemoteče umestili v okolje. Poleg teh hišk so v dnevih Festivala cvetja potekale ustvarjalne delavnice, brali smo pravljice, za strokovno razlago pa smo povabili tudi predstavnike Triglavskega narodnega parka. Ob hiškah so bile table z vsebino pravljic v obliki stripa, narejenega iz otroških risbic. Naredili smo tudi čutno pot, ki je bila sestavljena iz lesenih okvirjev, v katerih so bili različni naravni materiali, po katerih so otroci hodili bosi. Tudi čutno pot je mogoče odstraniti brez posledic za okolje. Namesto igral smo namestili lesene hlode in mostove, narejene iz lesa in vrvi. Na travniku smo se igrali igre naših babic in dedkov, na asfaltu pa smo risali s kredami. 

Prav na koncu pravljične dežele jemalčke čakalo še eno presenečenje ...

Res je, na stojnicah smo brezplačno delili palačinke, golaž, žgance, zelje, kislo mleko in za simbolično ceno prodajali štruklje ter pecivo kmečkih žena. V manjšo ogrado so spustili koze, na travniku pa sta bila tudi dva osedlana konja, ki sta čakala na pogumne malčke. V dnevih Festivala cvetja so za obiskovalce omejili promet na relaciji Ribčev laz – Ukanc. V zameno pa so jim ponudili prevoz z brezplačnim avtobusom ali ladjo. Poskrbljeno je bilo tudi za odrasle, ki so se medtem, ko so bili otroci zaposleni, lahko udeležili kratkega tečaja nordijske hoje.