Katja Povše si je že pri 16 letih sama postavila diagnozo: okužba z lutkami, poskusila se je pozdraviti na filozofski fakulteti, dobila je napotnico za Lutkovno gledališče Ljubljana. Zdravljenje je opustila in sprejela dejstvo, da je lutkovna animatorka, igralka in pripovedovalka za otroke in odrasle. Ko je pred leti obiskala pripovedovalski festival, kjer so pripovedovali pravljice in zgodbe odraslim, se ji je utrnila ideja o tem, da bi imela lastno pripovedno gledališče.

Zanimala se je prav za vse, kar je združeno v lutkovnem gledališču, in sicer likovnost, gib in zgodbo. ''Ker pri nas ni šole, visoke šole za lutkarstvo, sem se po Mladinskem studiu lutkovnega gledališča Ljubljana izpopolnjevala na seminarjih in poletnih šolah, med drugim tudi na lutkovnem inštitutu v v Franciji in na lutkovni akademiji na Poljskem,'' pripoveduje o svoji ''lutkovni'' poti prisrčna igralka.

Gledališče gdč. Bazilike

Gledališče gdč. Bazilike je drugačno od drugih, v svoje predstave Katja Povše vpleta lutkovno in gledališko noto, ki jo začini še s pripovedništvom.

Ime gledališča je tudi precej nenavadno, ampak lutkovna ustvarjalka pojasnjuje, da je to zato, ker ji je začimba bazilika zelo pri srcu. Želela je prav takšno ime, ki bo prijetno, saj na svojih predstavah v dvorani vzpostavi prijetno vzdušje. ''Gospodična pa zato, ker lik Bazilike ves čas potuje in se nikoli ne ustali. Bazilika je večna popotnica.''

Predstava Zlati ključek ji je na bienalu slovenskih lutkarjev prinesla nagrado za inovativen pristop k pripovedovanju z lutko. V njo vključi pet pravljic, ki si jih otroci sami izberejo oziroma zanje poiščejo pravi ključ. Toda pravi, da ponavadi odigra dve ali tri pravljice, dokler jo otroci lahko zbrano poslušajo.

Začarani čajnik iz Čudežnega zaboja

Otroci so še posebej navdušeni nad njeno uprizoritvijo Začaranega čajnika iz Čudežnega zaboja, zapomnijo si prav vse podrobnosti, kljub temu da je zgodba precej razvejana in z neobičajnim potekom, kot smo ga navajeni iz klasičnih pravljic. Lutkovna predstava je sestavljena iz treh japonskih pravljic, v katerih nastopajo nenavadni liki, ki vsebujejo magične elemente. Zanjo je uporabila tehniko papirnatega lutkovnega gledališča.

''Ideja o lutkah – zgibankah iz papirja je bila skupna odločitev – mene in likovnice Mete Wraber, ki je tudi narisala lik gdč. Bazilike …'' pojasnjuje lutkarica.

Če ji boste pozorno prisluhnili, boste v njej našli nauk – kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.

V teater vodi sto poti

Ministrstvo za kulturo je k projektu V teater vodi sto poti povabilo tudi njo in skupaj želijo vzpostaviti ''dobro kulturno vzgojo'' v vrtcih in šolah.

In če ne veste, kako bi organizirali otrokovo rojstnodnevno zabavo, na obisk povabite gdč. Baziliko, ki bo pripravila ustvarjalne delavnice. ''Poimenujemo ga pravljični rojstni dan, saj se tematsko navezuje na uprizorjeno pravljico.''

Pravi, da biti lutkar pomeni včasih tudi biti likovnik, režiser, izdelovalec lutk, igralec animator in na koncu še organizator, zato je Katja Povše vsak dan znova ustvarjalna. In otroci z nasmeškom opazijo vse to … ona je lutkarica, ki z otroki zares odleti v pravljični svet.