Kadar ima Nina Maurovič Blatnik nastope, ji pri varstvu pomagajo njeni starši. Zaupala nam je nekaj podrobnosti iz njihovega družinskega življenja, kako je doživljala nosečnost in kako preživljata dneve s sedemletnim Klemenom, kadar ni zaposlena z glasbo in nastopi.

Kako ste preživljali nosečnost in kakšno je bilo vaše počutje?

Moja nosečnost je bila nenačrtovana, a zaželena. S partnerjem sva se od vsega začetka pogovarjala o otrocih, vendar sva vse skupaj načrtovala kakšni dve leti kasneje, kot se je dejansko zgodilo. Ujelo naju je še med šolanjem, ko sva živela še v podnajemniškem stanovanju, brez prihrankov in redne službe. Nosečnost je bila do sedaj najbolj naporno obdobje mojega življenja, saj sem se poleg tipičnih nosečniških težav morala brez izgovorov spoprijemati še s študentskim delom in organiziranjem poroke. V tem času nama je stanovanje odpovedal tudi najemodajalec, za piko na i pa sta nama v nekaj mesecih obema s partnerjem zboleli in umrli tudi babici. Še dva dneva čez rok poroda sem odšla na delo, kajti poučevala sem klavir in šolsko leto je bilo treba zaključiti, otrokom razdeliti spričevala in za starše pripraviti nastop. Dejansko nisem imela časa razmišljati o sebi, predvsem pa v nosečnosti nikoli nisem videla neke posebne "blaženosti", kot se rade izražajo mnoge bodoče mamice.

Ste bili radovedni za spol otroka, ki ste ga nosili pod srcem?

Ja, tole s spolom je bilo pri nas precej zanimivo. Že od vsega začetka sem želela izvedeti spol otroka, saj sem bolj praktičen tip človeka. Zdelo se mi je, da mi bo nakupovanje "opreme" za dojenčka in izbiranje imena s tem precej olajšano. A otrok je bil vedno v takšnem položaju, da zdravniki spola niso mogli zagotovo določiti. Potem pa nama je ginekolog le nekaj dni pred rokom napovedal, da bo deklica. Izbrala sva ime za deklico, oblačila pa so bila že tako bolj v nevtralnih barvah – beli, rumeni, zeleni ... Še kakšnih 15 minut po porodu sem bila sveto prepričana, da imamo deklico Laro. Potem je prišla babica in mi „ga“ dala v naročje, da „ga“ podojim. In takoj zatem je sledilo njeno vprašanje, „Kako mu je pa ime, izpolniti moram rojstni list?“ Imena za fanta sploh nisva imela izbranega, zato mi je na pamet padlo, da bi bilo lepo, da bi nosil ime Klemen, ki je dejansko dekliški priimek moje mame.

Kako imate urejeno z varstvom, kadar ste na nastopih?

Imam srečo, da živim v hiši, ki jo delimo z mojimi starši. Oba sta na srečo že upokojena in resnično zelo, zelo rada preživljata čas z vnuki, tako, da imam kar se tega tiče na srečo njuno polno pomoč in podporo. Res sem jima hvaležna in si ne predstavljam, kako bi sicer vse skupaj izpeljala.

Kako usklajujete svoj delovni dan, ste zaposleni še kje ali živite le od glasbe?

Imam precej svoboden poklic. Glasbo dejansko doživljam predvsem kot lep hobi, čeprav nisem aktivna zgolj v skupini Carice, ampak tudi kot solistka. Trenutno pripravljam kar tri ločene glasbene projekte, zase in za druge pišem tudi besedila in vokalne aranžmane, veliko pa delam v studiu kot "back vokalistka". Glede na to, da glasba, ki mi je všeč, ni ravno „ljudska“ samo od nje ne morem živeti. Vodim lastno podjetje, ki se ukvarja s televizijsko produkcijo, PR-jem in marketinškimi uslugami, tako da si lahko urnik krojim po svoje in ga prilagajam tudi otrokovim obveznostim. Trudim se opraviti čim več v času, ko je Klemen v šoli, na interesnih dejavnostih ali ko spi. Dnevi so najini, moje delo gre res velikokrat na račun spanca, vendar si želim videti in doživeti odraščanje svojega otroka. To je čas, ki se ne bo nikoli več vrnil. Ne bi si mogla odpustiti, če bi ga videvala zgolj od petih, šestih popoldan pa do odhoda v posteljo.

Vaš sin ve, da ste znana slovenska pevka?

Klemen me je vajen v medijskem svetu gledati že od malega. Nekaj popolnoma samoumevnega se mu zdi, da me vidi na televiziji ali o meni bere v revijah ali na spletu. Popolnoma mu je jasno, da je to pač del posla, ki ga opravljam, da pa sem drugače čisto običajna in normalna mama, ki pere, lika, pospravlja, kuha, odnaša smeti, obdeluje vrt in je velikokrat neurejena, nenašminkana in s polomljenimi nohti. (smeh) Nimam se za zvezdo, v Sloveniji se mi takšno obnašanje zdi resnično neumno.

Hodi Klemen v vrtec?

V vrtcu je bil dve leti, potem pa so moji starši že imeli toliko časa, da so ga lahko vzeli v varstvo, tako da je bil zadnje leto pred odhodom v osnovno šolo pri mojih starših.

Kako preživljata svoje proste trenutke?

Odvisno od vremena, počutja in obveznosti. Okoli hiše in na vrtu je vedno veliko dela, ki se ga zdaj lotevava že oba. Sicer pa se rada odpraviva na kakšen potep, izlet ali sprehod. Pride dan, ko se "zabubiva" pred televizijo, ali pa bereva knjige, včasih pojeva ali pleševa ...

Povedali ste, da z Klemnovim očetom ne živite skupaj, kako usklajujeta skrb za otroka?

Dogovarjava se sproti. Ne drživa se predpisanih vikendov in praznikov, ampak se sproti prilagajava željam, potrebam in času. Mislim, da nam gre zelo dobro, še posebej glede na to, da živimo 70 km narazen.

Kaj se vam zdi najpomembnejše v prvih letih za otrokov razvoj?

Bližina in toplina ljudi, ki jih ima okoli sebe. Da čuti varnost v okolju v katerem odrašča. Da vidi zdrave vzorce odnosov med ljudmi. Da raste v vedoželjem okolju, da dobi vse informacije, ki si jih zaželi ali jih potrebuje. Da se mu že od malega privzgajajo delovne navade, red in disciplina. S tem ni nič narobe. Pretirano zavijanje v vato nikomur ne koristi. Nekoč so štiriletne deklice hodile same v sosednjo vas za pestrno. Zdaj se nam zdi, da si štiriletnik sam še „ritke“ ne more obrisati. Predvsem pa je resnično potrebna ljubezen in toplina.

S sinom živita sama, ga že vzamete s seboj na kakšno prireditev ali koncert?

Zaradi dejstva, da sva večinoma samo jaz in Klemen (babice in dedki po potrebi), sva postala pravi tim. Na prireditve ga ne jemljem s seboj, razen če je to prireditev za otroke. Ga pa dostikrat vzamem s seboj, če grem delat kaj takega, kjer me ne bo motil. Recimo na kakšna snemanja ali "foto shootinge". Dostikrat gre z menoj tudi v studio, ko snemam. Ves ta medijski cirkus mu je zanimiv in se vanj zelo dobro vključi. A kljub temu pravi, da bo on strojni inženir. Bend pa bo imel le „za zraven“.