Zelo pogosta so vnetja srednjega ušesa pri otrocih, ki imajo povečano žrelnico, vendar to ni edini vzrok. O tem zaradi česa še malčke bolijo ušesa, o vstavitvi timpanalnih cevk, zračenju srednjega ušesa in okrevanju po operaciji smo se pogovarjali z otorinolaringologom Iztokom Fošnaričem.

Vnetje srednjega ušesa

Vnetja srednjega ušesa so pogostejša, če ima otrok povečano žrelnico, ki preprečuje pravilno prezračevanje srednjega ušesa skozi ušesno trobljo. Zaradi tega otroci ne morejo dihati skozi nos, smrčijo. Vendar to ni edini vzrok, da ima otrok letno večkrat vnetje ušes. ''Nemalokrat je vzrok za to tudi razvojna posebnost na nivoju lobanjskega dna, ušesna troblja je namreč pri otroku drugačnih dimenzij in ''položena'' pod drugačnim kotom, poleg tega je odpiralni mehanizem troblje pri otroku manj učinkovit kot pri odraslem,'' pojasnjuje Iztok Fošnarič. Ampak kronična vnetja v nosnem organu, to je nosni votlini, obnosni votlini in nosnem delu žrela, so lahko tudi kriva za vnetja srednjega ušesa, obenem k njim lahko prispevajo obrambne pomanjkljivosti.

S timpanalnimi cevkami tako za dlje časa prezračujejo uho, kajti slabo prezračevanje srednjega ušesa povzroči nastanek negativnega pritiska v njem, zato se v njem začne nabirati redka, kasneje gostejša tekočina. To je bolezen, t. i. kronično izlivno vnetje, kateremu zagotovo sledi vstavitev ventilacijskih cevk. ''Dolgotrajen izliv povzroča slabši sluh, v končni fazi tudi nepovratne spremembe na bobniču in srednjem ušesu. Ob posegu pred vstavitvijo cevke in po vrezu v bobnič (t. i. miringotomiji) posesamo tekočino iz srednjega ušesa,'' razlaga otorinolaringolog in nadaljuje: ''Cevke lahko vstavimo tudi v primeru hudega akutnega vnetja, nemalokrat pa v teh primerih ob ustrezni antibiotični terapiji zadošča samo miringotomija, brez vstavitve ventilacijske cevke. Po njej iz gnoja v srednjem ušesu odvzamemo bris, kužnino pošljemo na analizo v mikrobiološki laboratorij in gnoj posesamo.''

Če pri miringotomiji opazijo le majhno količino sekreta ali je ta redek, ne vstavijo cevk. Ker večina teh posegov poteka ob odstranitvi žrelnice, sklepajo, da ne bo prišlo do ponovnih izlivov. Toda še enkrat poudarjamo, da to velja le, če je za nepravilno delovanje ušesne troblje kriva povečana žrelnica. Specialist je še povedal, da se za samo miringotomijo odločijo ob pojavu hitro razvijajočega gnojnega vnetja, ki se ob jemanju antibiotikov pri mnogih pozdravi brez vstavljanja cevk.

Okrevanje

Operacija, pri kateri vstavijo cevke v ušesa, zahteva uporabo operacijskega mikroskopa in natančnih inštrumentov, saj poteka poseg na zelo majhnem prostoru. Fošnarič je dejal, da bolniki po operaciji nimajo bolečin, sluh je že takoj boljši, odpust iz bolnišnice je možen še isti ali drugi dan, sicer pa je to odvisno še od drugih operacij, ki so bile združene s tem posegom.

''Otroci morajo ušesa zavarovati pred vodo, vse dokler so cevke na mestu in miringotomijska odprtina ni zaceljena. To preverjamo na kontrolnih mikroskopskih pregledih ušes. Voda namreč ni sterilna in lahko povzroči vnetje ob stiku s sluznico srednjega ušesa, ki ni prilagojena na zunanje vplive.'' Vseeno pa nas je specialist informiral tudi o tem, da nekateri strokovnjaki na svetu ne odsvetujejo vstopa vode v ušesa, prav tako plavanja, ne priporočajo pa potapljanja in vdora milnice v sluhovod.

Svetuje, da ušesa zaščitite s silikonskimi čepki ali posebej po meri izdelanimi olivami, na glavo otroku daste plavalni trak ali kapo, kajti s tem zmanjšate možnosti vdora vode skozi timpanalno cevko.

Ušesa po vseh teh posegih niso dovzetnejša za vnetje, prav tako nošenje kape ali traku ni obvezno, razen če otroka zebe v uhlje. Vetru in prepihu se mora otrok izogibati toliko, kolikor se jima ne izpostavlja, kadar je zdrav.

''Cevke praviloma samodejno izpadejo in miringotomijska odprtina se zaceli v obdobju od nekaj mesecev do dobrega leta po vstavitvi cevk. V kolikor cevke tudi po dobrem letu ne izpadejo, jih odstranimo iz bobniča praviloma v kratkotrajni splošni anesteziji,'' zagotavlja Fošnarič.

Dednost

In če se sprašujete, ali je vaš otrok edini, ki ima težave z ušesi in so mu vstavili cevke v ušesa, naj vas potolažimo, da v Ljubljani tedensko opravijo približno osem takšnih posegov, letno približno 320. Iztok Fošnarič nam ni dal točnega podatka, sklepa pa, da letno v Sloveniji opravijo 700 miringotomij. Nezanemarljivo dejstvo pa je tudi, da jo izvajajo že desetletja.

Težave z ušesi, bobničem ali sluhom sicer niso dedne, ampak določena razmerja posameznih delov telesa imajo sorodniki podobna, prav tako anatomijo zgornjih dihal, ušesne troblje in lobanjskega dna. Alergije in imunske pomanjkljivosti so po navadi prisotne pri več družinskih članih, ampak to ni ključno, da bi lahko rekli, da se vnetje ušes prenaša z generacije na generacijo. ''Ne glede na to, ali je imel prvi otrok težave z ušesi, je lahko drugi povsem zdrav!''