V meni se skriva popotniška duša, ki jo je seveda potrebno vsake toliko malo spustiti na plano in jo odpeljati na kakšno pustolovščino. Tako sem se pred časom odpravila daleč na vzhod in odkrila nekaj zanimivih običajev.

Preden sem prispela, mi je bratranec, ki je tam študiral, povedal, da imajo v enem od mest, prav zanimivo trgovino – v enem delu je raj za majhne deklice, oziroma njihove starše, v drugem pa za pse in njihove lastnike. Nisem vedela, kaj naj si mislim ob tem, pa čeprav obožujem pse in se strinjam, da so res lahko človekovi najboljši prijatelji.

Saj pes konec koncev ni otrok in otrok nikakor ni pes! Trgovino sem si, seveda, radovedna kot sem, šla ogledat tudi sama. Moram priznati, da sem kar malo ostrmela. En del ves v rožnatem, z oblekicami, čipkastimi nogavičkami, takšnimi in drugačnimi igračami, … pravi raj za male princeske! Drugi del pa: pasje posodice za hrano, oblekice, tudi take, ki bi jih kužkom lahko oblekli le za pusta, povodci in  – vozički! Vse le za to, da bi se mali kosmatinčki čim bolje počutili.

Priznam, da me vozički za pse takrat niti niso tako presenetili. Že večkrat sem namreč opazila, da ljudje v daljni deželi svoje ljubljenčke najraje vozijo v vozičkih, v bistvu sem na začetku videvala več psov kot otrok. In lastniki niso bili stari zakonci, temveč mladi pari. Pa rodnost, raste? Ne, bratranec mi je povedal, da upada. Se resno sprašujem, zakaj!

Ko sem tako videvala vse več psov, ki verjetno sploh ne vedo, zakaj jim iz telesa rastejo štiri tačke, sem se začela spraševati, kje so otroci? No, pa sem tudi teh kmalu videla dovolj. Še posebej majhnih deklic, ki jim mame že pri približno treh letih obuvajo čevlje z visoko peto in jih oblačijo v mini krila, k katerim seveda sodijo tudi čipkaste nogavičke.

Prvič skoraj nisem mogla umakniti pogleda! Morala sem se prisiliti, saj vem, da ni vljudno buljiti, še posebej ne v otroke, ko so se starši tako potrudili, da bi bili videti čim bolj urejeni in bolj odrasli. No, na srečo niso vse deklice tekale naokoli v čevljih z visoko peto, nekatere so nosile tudi navadne športne copate, ob čemer sem si kar malo oddahnila. Vendar je zanimivo, da nihče drug nad deklicami v čevljih z visoko peto ni bil zgrožen. Očitno je tam to res nekaj povsem običajnega.

Morda sem le jaz tako staromodna, da se mi to preprosto ne zdi prav in se ne strinjam s tem, da začneš deklice tako zgodaj izpostavljati, jih spreminjati v nekaj, kar niso …

A vseeno … to prepuščam mamam. Če njih ne skrbi, da bi njihove punčke prehitro odrasle, zakaj bi moralo mene? Lahko pa ste prepričani, da, tudi če ta navada kdaj doseže našo podalpsko deželico, ne bom med mamami, ki bodo svoje deklice že od malega oblačile v mini krila in jim obuvale čevlje z visoko peto! Ali vozile pse v vozičku!