Naloga staršev je, da vedenje odločno preprečujejo in so dosledni pri ukrepanju, saj je družbeno nezaželeno, neprijetno in zaskrbljujoče tako za starše kot za otroka – tistega, ki grize in tistega, ki je žrtev grizenja. V vsakem primeru je to znak, da otrok pri prehodu skozi razvojno obdobje potrebuje našo pomoč.

Poskusimo grizenje razumeti kot način otrokove komunikacije in ne kot grdo vedenje. To nam bo pri hitrejšem odzivanju v pomoč. Poskusimo poiskati ključ do rešitve problema, saj ga bomo tako tudi lažje rešili.

Kje tiči vzrok?

Otrok svet spoznava in raziskuje z vsemi čutili, tudi okušanjem. To je otroški način spoznavanja in v obdobju med prvim in drugim letom starosti malčki v usta ponesejo vsako reč, ki se znajde na dosegu ročice. Ko pričnejo zobki izraščati, predmeti v ustih postanejo sredstvo, s katerimi masirajo dlesni ter tako omilijo bolečino in srbenje.

Zlasti, če otrok še ne govori, ugrizne, ko se počuti ogroženega. Z njim izraža tudi svoje frustracije. V tem primeru grizenje izhaja iz nesposobnosti govorjenja, izražanja jeze in razočaranja. Pogosto se obračunavanje z usteci pojavlja v obdobjih sprememb, kot je navajanje na kahlico, rojstvo bratca ali sestrice ali vstopa v vrtec, ko otrok na ta način sprošča napetost. Morda sta vzroka za grizenje lakota in žeja, je pa grizenje samo po sebi tudi proces učenja o vzrokih in posledicah. Ko otrok nekoga ugrizne, se drugi burno odzove, poskoči, zakriči ali zajoka.

Vedeti moramo, da tudi malček čustva občuti intenzivno in jih pogosto ne zna izraziti na ustrezen način. Morda ravno zato ugrizne, v samem afektu veselja, ko želi dati poljubček. Eden najpogostejših vzrokov, ki je tudi najbolj pogosto pri starejših malčkih, pa je želja po pozornosti. To vedenje ga namreč najhitreje postavi v središče dogajanja.

Ostanimo mirni in ukrepajmo

Ko malček koga ugrizne, se ne pustite zmesti, a je vseeno pomembno, da se kar najhitreje odzovete. Malo za šalo, malo zares: otroka nikoli ne ugriznemo nazaj in prav tako ga nikoli ne udarimo, saj bi ga tako učili, da je agresivno vedenje sprejemljivo, moramo pa mu dati vedeti, da takšnega početja ne odobravamo.

Če otrok grize zaradi želje po pozornosti, mu omogočimo, da se bo počutil sprejetega in opaženega. Vedno pa je najpomembneje, da našo pozornost dobi žrtev ugriza in ne tisti, ki grize. To je najbolj jasno in učinkovito sporočilo, da grizenje ni način za pridobivanje pozornosti.

Če pa otrok grize v obrambi, mu pokažimo, kako se lahko brani z besedami ali določenimi znaki. Lahko si izbere določene fraze, ki drugega opozarjajo naj mu ne poskuša storiti nič žalega, lahko rahlo privzdigne glas, a pri tem pazimo, da to ne privede do grdega govorjenja. Znak pa je na primer lahko dvignjena roka, ki pomeni stop, otrok lahko napadalca nežno odrine z roko.

Kako preprečimo?

Kadar je mogoče, bodimo v njegovi bližini, da lahko v primeru neljubega pripetljaja hitro posredujemo in ga na licu mesta opozorimo. Poskusimo ugotoviti, v kakšnih okoliščinah grize, kdo je največkrat tisti, ki mora ugriz prestreči in bodimo v teh situacijah še posebej pozorni.

Poleg tega je otroka potrebno naučiti, da je to dejanje napačno. Malčku razložimo, da je ugriz nekaj, kar boli in da ne vi ne nihče drug noče, da grize. Pri tem mu pokažimo, kako lahko čustva izraža na drugačen, bolj primeren način. Z njim bodimo nežni, objemimo ga in spodbujajmo pri crkljanju in igranju.

Zaposlimo ga z določenimi aktivnostmi, ki naj bodo prilagojene njegovemu razvoju. Te naj ne bodo predolge, predvsem pa naj jih bo več. Priporočljivo je, da mu damo na voljo material, ki nudi ugodje in sprošča napetost. Odlični so pesek, plastelin in voda. Grizenje se lahko pojavlja med samimi aktivnostmi, kot je čas med pospravljanjem igrač in priprave na kosilo. Ta čas zapolnite z aktivnostmi, pojte, pesnite, se sproščajte ali preprosto pogovarjajte. 

Kaj pa če je malček nervozen? Če je zunanjih dražljajev preveč, lahko otrok nelagodje kaže tudi tako. Doma mu dajte na voljo poseben prostor, kamor se lahko umakne sam. Naredite mu povsem svoj kotiček z njegovimi najljubšimi slikanicami, igračami, mehkimi blazinami, kjer bo našel tolažbo. Če je vzrok za grizenje prepir za igračko, si omislite dvojne igrače. V mislih imamo tiste, ki spodbujajo igro, ki s jih lahko igra v paru ob drugem otroku ali s posnemanjem drug drugega.