Med ljudmi se prenaša po zraku s kašljanjem in kihanjem ali z neposrednim stikom s kapljicami ali s slino. Zaradi cepljenja je ta bolezen danes skoraj pozabljena, vendar lahko starši, ki svojih otrok ne dajo cepiti, ob nastopu bolezni pričakujejo najrazličnejše zaplete. Nekaj znanih dejstev o mumpsu nam je povedala Katarina Prosenc Trilar iz Inštituta za varovanje zdravja RS.

Kako vemo, da gre za mumps?

Virus se razmnožuje v sluznici nosu in žrela ter v žlezah slinavkah ob ušesih.Čas od okužbe do nastopa bolezenskih znakov (inkubacijska doba) je od dva do štiri tedne. Najprej se pojavijo bolezenski znaki, ki so splošni in ni nujno, da jih že povežemo z mumpsom. To so blaga vročina, glavobol, utrujenost, pomanjkanje teka in bolečine v mišicah. Nato se pojavi značilna oteklina obušesnih slinavk, ki so tudi občutljive na dotik. Pogosto imajo bolniki nekaj dni visoko vročino. Virus lahko dokažemo v slini in urinu bolnika že dva do tri dni pred pričetkom bolezenskih znakov in še štiri do pet dni po začetku obolenja. V tem času je bolnik kužen. Pri okužbi z virusom mumpsa lahko pride tudi do drugih resnejših zapletov.

Kakšni so ti zapleti?

Možni zapleti so vnetje možganskih ovojnic in možganov (meningoencifalitis), za katerega sta značilna hud glavobol in okorelost vratu. Pojavi se tudi oteklina testisov pri moških (orhitis) in jajčnikov pri ženskah. Eno ali obe modi postaneta boleči in povečani. Prizadeto modo se lahko kasneje trajno zmanjša, vendar je neplodnost kljub temu zelo redka. Pri okužbi nosečnic v prvih treh mesecih lahko pride do spontanega splava, vsaj v četrtini primerov. Vnetje trebušne slinavke (pankreatitis) se pojavi zelo redko; značilna je visoka vročina, bolečine v trebuhu in bruhanje. V izjemnih primerih pride do izgube sluha.

Kako mumps zdravimo?

Približno tretjina okužb lahko poteka le z blagimi, manj prepoznavnimi znaki. Specifičnega zdravljenja ni. Bolezenske znake blažimo z zdravili za zniževanje vročine in proti bolečinam ter z obkladki. V primeru pogostega bruhanja (npr. meningitis, pankreatitis) je potrebno nadomeščanje izgubljene tekočine z infuzijo. Ob okužbi z virusom mumpsa se v telesu tvorijo protitelesa, ki nas več let ali celo doživljenjsko ščitijo pred ponovno okužbo. Zaščitna protitelesa (kadar je mati prebolela mumps pred nosečnostjo ali bila cepljena) prehajajo preko posteljice iz matere na plod in ga pred okužbo ščitijo približno eno leto.

Od kdaj v Sloveniji otroke cepimo proti mumpsu?

V preteklosti (pred uvedbo cepljenja) je največ otrok zbolelo med petim in devetim letom starosti, velika večina pred 14. letom. Zaradi težkih zapletov, ki jih mumps lahko povzroči, je bilo uvedeno cepljenje proti tej bolezni. Cepivo vsebuje oslabljen virus mumpsa. Zaradi enake cepilne sheme je običajno kombinirano s cepivom proti ošpicam in rdečkam. Po prejemu prvega odmerka od 80 do 100 odstotkov ljudi tvori zaščitna protitelesa. Po prejemu dveh odmerkov in po preteku 10 let ima zaščitna protitelesa še od 70 do 90 odstotkov ljudi. Leta 2009 je cepljenje proti mumpsu potekalo že v 114 državah po svetu. V vseh državah EU je cepljenje proti mumpsu vključeno v cepilne sheme. V Sloveniji poteka cepljenje otrok proti mumpsu že od leta 1979. Otroci prejmejo prvi odmerek v drugem letu starosti in drugega pred vstopom v osnovno šolo. V Sloveniji je proti mumpsu cepljenih od 92 do 94 odstotkov prebivalstva, vendar še vedno zboli od 15 do 30 oseb letno.

Je cepljenje obvezno?

Cepljenje proti mumpsu je v Sloveniji obvezno, enako kot proti vsem boleznim, ki so zajete v Programu imunoprofilakse za predšolske otroke (davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, hemofilus influence b, ošpice, mumps, rdečke, hepatitis B). Nasprotovanje cepljenju običajno izvira iz strahu pred neželenimi učinki. Le-ti obstajajo in nihče ne more zagotoviti, da se ne bodo pojavili prav pri vas ali vašem otroku, vendar so izjemno redki (npr. pojav aseptičnega meningitisa pri kombiniranem cepivu proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je med 0,0001 in 0,001 odstotka). Zapleti pri prebolevanju naravne okužbe so mnogo pogostejši (vnetje testisov pri obolelih, ki se okužijo po puberteti, se pojavi pri okoli 25 odstotkih, vnetje jajčnikov pri 31 odstotkih, pankreatitis pri 4 odstotkih). Glede na ta dejstva in na dolgoletne izkušnje s cepivom proti mumpsu ter današnjo mobilnost ljudi (potovanja v kraje, kjer je precepljenost nizka ali cepljenje še ne poteka, migracije ljudi iz takšnih okolij k nam), se mi zdi cepljenje zelo priporočljivo.