Na vprašanja, kaj vse okužbe sečil povzroča in kako jih zdravimo, nam je odgovorila dr. Anamarija Meglič iz Pediatrične klinike Ljubljana.

Kaj je vnetje mehurja in kakšni so njegovi znaki?

Vnetje mehurja povzročajo bakterije, ki so normalno navzoče v prebavilih, najpogosteje Escherichia coli. Znaki okužbe so pri otrocih različne glede na starost otroka. Pri majhnih otrocih je klinična slika okužbe sečil nespecifična: otrok ima vročino, lahko bruha in ima drisko, ali pa je le neješč in nerazpoložen.

Pri večjih otrocih se okužba sečil že lahko izrazi podobno kot pri odraslih. Klinična slika je odvisna od mesta okužbe. Kadar gre za okužbo sečnega mehurja ali spodnjih sečil, otrok toži za pekočim in pogostim uriniranjem, urin mu uhaja, lahko odvaja krvav urin. Okužbo mehurja redkeje povzročajo tudi nekateri virusi.

Kateri so najpogostejši dejavniki, ki povzročajo okužbo?

Pri večjih otrocih je pri deklicah zaradi krajše sečnice in lažjega dostopa bakterij v mehur okužba mehurja pogostejša kot pri dečkih. Okužba lahko nastane po kopanju v javnem bazenu, še posebej v poletnem času, ko so bazeni polni kopalcev in je voda okužena kljub sanitarnim ukrepom.

Pri deklicah, ki zadržujejo urin ali na stranišču hitijo in ne izpraznijo mehurja popolnoma, se okužbe mehurja ponavljajo. Ponavljajoče se okužbe mehurja so lahko povezane tudi z nerednim odvajanjem blata, pritiskom polnega črevesa na mehur in s tem večje možnosti nepopolnega izpraznjenja mehurja.

Posebej pri mladostnicah so okužbe mehurja lahko povezane s premajhnim vnosom tekočin in zato preredkimi praznenji mehurja: v kolikor npr. samo trikrat dnevno izpraznijo mehur, se v zaostalem urinu v mehurju namnoži tolikšno število bakterij, da povzroči vnetje.

Kakšni pa so znaki vnetja ledvic?

Okužbo ledvic ali zgornjih sečil spremljajo vročina, splošna prizadetost in bolečine v ledvenem predelu. Za okužbo ledvic pogosteje zbolijo majhni otroci, kadar imajo prirojeno napako sečil.

Katera pa je najpogosteje prirojena napaka?

Najpogostejša prirojena napaka sečil je vezikoureterni refluks (vesica= lat. sečni mehur, ureter = lat. sečevod), ko urin iz sečnega mehurja zateka nazaj v ledvico. To se zgodi, kadar sečevod na vstopu v mehur ne tesni. Z rastjo otroka se anatomske razmere spremenijo in refluks najpogosteje mine. Na vezikoureterni refluks pomislimo pri vsakem majhnem otroku po preboleli prvi okužbi sečil in zato poleg ultrazvočnega pregleda trebuha opravimo še slikanje mehurja.

V mehur skozi cevčico skozi sečnico vbrizgamo kontrast in nato opazujemo zatekanje kontrasta iz mehurja proti ledvicam. Drugi prirojeni napaki sečil, zaradi katerih pri otroku pogosteje pride do okužbe sečil, sta zožitev sečevoda na izstopu iz ledvičnega meha ali zožitev sečevoda ob vstopu v mehur. Urin skozi zožitvi težje odteka in nad zožitvijo zaostaja, ultrazvočno v teh primerih ugotavljamo razširjen ledvični meh in sečevod.

Imajo lahko otroci tudi ledvične kamne ali pesek?

Dejavnik za nastanek okužbe zgornjih sečil je lahko tudi, čeprav redkeje, tudi pri otroku ledvični kamen, ki se je iz ledvičnega meha premaknil v sečevod in povzročil motnjo odtoka z zastajanjem urina nad oviro.

Kako pa okužbe sečil zdravimo?

Okužbe sečil pri otrocih po določitvi bakterij v urinu zdravimo z antibiotiki. Zelo pomembno je, da otrok ali mladostnik ob tem zaužije povečano količino tekočine in da si redno prazni mehur, s čimer se okužbi sečil lahko tudi izogne.