Kdaj natančno je drevo začelo rasti v Evropi, ni povsem znano, a je Krištof Kolumb njene pečke leta 1493 prinesel na Haiti, od koder se je sadež razširil v druge dele Severne Amerike. V 16. stoletju je bilo gojenje pomarančevcev v Evropi preprosto moderno, ljudje so ga oboževali zaradi vedno zelenih svežih listov, omamno dišečih cvetov in bleščeče barve sadežev. Da bi lahko drevesca preživela ostre zime, so prav posebej za njih gradili oranžerije z velikimi okni. V Evropi so pomarančevce začeli gojiti v 16. stoletju na Portugalskem in v Španiji, a so v Valenciji šele po letu 1792 uredili prve večje plantaže, od koder še vedno prihaja tretjina svetovnega izvoza. Pridelujejo jih še v ZDA, Braziliji, Mehiki, Izraelu in Italiji.

Rumene ali rdeče?

Poznamo tri kulturne oblike pomaranč. Sorto jafa, rdeče in rumene. Jafa pomaranče skoraj nimajo pečk, njihova debela lupina je zelo žive barve, na spodnji strani pa je še en majhen sadež, ki je videti kot popek.

Meso rdečih pomaranč je zaradi intenzivnega pigmenta rdeče, včasih je rdeča tudi njihova lupina, od vseh pa so najpogostejše rumene, te nimajo pečk, so sočne in rahlo kiselkaste. Barva lupine je odvisna od posamezne sorte in ne vpliva na kakovost sadeža.

Danes pomarančo uživamo v obliki celih sadežev, veliko jih tudi predelajo v sok, zlasti v Angliji pa je zelo priljubljena pomarančna marmelada. A niso uporabe le v sladicah, dobro se ujemajo tudi s toplimi jedmi in različnimi vrstami mesa, kot sta raca, piščanec in ribe. Če imamo srečo in v trgovini najdemo neškropljene pomaranče, lahko njihovo lupino uporabimo v jedeh, saj jim da prijeten grenak okus, iz nje pa izdelujejo tudi oranžat. Pomarančno olje se uporablja kot aromatični dodatek pri peki peciva, za bonbone, likerje in v kozmetični industriji, voda iz pomarančnih cvetov pa je stara arabska začimba, ki jo pridobivajo z destilacijo dišečih cvetov pomarančevca.

Kaj se skriva pod lupino

Pomaranče vsebujejo veliko vitaminov, bogate so zlasti z vitaminom C, vitamina B, biotina in folne kisline, še posebno rdeče pa so vir vitamina A. Imajo diuretičen učinek in delujejo poživljajoče. Cvetovi pomarančevca blažijo krče, njihov čaj pa pomirja in spodbuja zdrav spanec.Pomaranče vsebujejo zdravilne fitonutriente, ki so skupaj z vitaminom C znani kot močni antioksidanti. Flavanoni, tipi flavonoidov v pomarančah, ki vključujejo tudi molekulo hesperetin pa nižajo visok krvni pritisk in raven holesterola v krvi ter delujejo protivnetno. Največ hespertina pa vsebujeta ravno pomarančni olupek in bela mrena, ki pokriva sadež, zato ga pomarančni sok ne vsebuje skoraj nič. Ker pa ste po vsej verjetnosti veliko slišali o pomembnosti vitamina C in o tem, kako ščiti naše celice, potem ne bo odveč nasvet.Če ga želite v telo vnesti kar največ, nikar ne posezite po vitaminskih nadomestkih ali pijačah, ki imajo omenjeni vitamin dodan. Raje uživajte v kozarcu sveže iztisnjenega pomarančnega soka ali pa preprosto pojejte celo pomarančo!

Eterično olje pomaranče

Zaradi svojih lastnosti se dišeči izvlečki oranžnega sadeža uporabljajo tudi v aromaterapiji. Vonj olja psihološko učinkuje tako, da človeka razvedri in mu izboljša razpoloženje. Odlikujejo ga sladke, sveže sadne zgornje note ter čutni spodnji odtenki. Lahko lajša depresijo, blaži vnetja, razkužuje, blaži krče, učinkuje proti vetrovom in napenjanju ter pomirja. Vonj pomaranče razveseljuje, je domač, topel radosten, sladek in prav zaradi tega ga imajo še posebej radi otroci. Če ga vmešamo v osnovno masažno olje ali pa iz njega naredimo obkladke za trebuh, lahko umiri prebavne težave, pomaga pri zaprtjih, prebavnih krčih, driski in napenjanju.

Za konec lahko lahko vašo družino presenetite s pomarančami na malce drugačen način. Recepta smo našli v zgoraj omenjeni knjigi Brigitte Kranz.

Riba v pomarančnem soku

1 čebula
2 stroka česna
2 žlici olja
2 žlici sesekljanega peteršilja
po 1 žlička soli in popra
1 kg filejev morskega jezika
sladkor
½ skodelice pomarančnega soka
1 žlica limoninega soka
1 trdo kuhano jajce

Čebulo in česen sesekljamo in na vročem olju popražimo, da postekleni, dodamo sesekljani peteršilj, sol in poper. Sveže fileje položimo v pekač in enakomerno obložimo s čebulo. Pomarančni in limonin sok zmešamo ter polijemo po ribah. Pečico segrejemo na 230 ºC in ribo v njej pečemo od 20 do 25 minut. Pečeno ribo okrasimo s trdo kuhanim jajcem, narezanim na rezine.

Penasta krema s pomarančami

¼ litra pomarančnega soka
2 žlici limoninega soka
5 jajc
120 gramov sladkorja
25 g moke
1 žlička nastrgane lupine neškropljene pomaranče

Pomarančni in limonin sok zavremo. Rumenjake skupaj s sladkorjem in moko penasto stepemo, dolivamo zavreti pomarančni sok in mešamo. Zmes med stalnim mešanjem nad vodno kopeljo segrevamo tako dolgo, da se zgosti. Beljake stepemo v sneg, čezenj prelijemo vročo zmes, dodamo pomarančno lupinico in vse skupaj rahlo premešamo z metlico za sneg.