Neprofitna humanitarna organizacija Rdeči noski že nekaj debelih let v smeh spravlja tiste, ki so dobre volje in smeha najbolj potrebni. Predvsem bolne otroke, v preteklem letu pa so z dobro voljo začeli zdravja vlivati tudi ostarelim. Koliko nasmeškov so v preteklem letu zvabili na usta malih bolnikov in jim polepšali dneve v medicinski oskrbi, smo povprašali umetniškega vodjo Evo Škofič Maurer, bolj ali manj znano kot klovneso zdravnico Ifigenijo Sfrčkljano.

Kaj so v preteklem letu počeli Rdeči noski?

Noski delujemo konstantno in ko enkrat z rednimi obiski začnemo, ne izpustimo nobenega. V letu 2010 smo opravljali šest rednih tedenskih programov: ob torkih obiskujemo Kliniko za pediatrijo v Mariboru, ob sredah imamo kar tri pare klovnov zdravnikov na Pediatrični kliniki v Ljubljani in ob četrtkih dve ekipi v Splošni bolnišnici Celje, imamo pa tudi štiri redne programe v rehabilitacijskem centru Soča in v Splošnih bolnišnicah na Jesenicah, v Novem mestu in Trbovljah.

Vsako leto opravimo tudi dve letni turneji, kjer obiščemo otroške oddelke bolnišnic, ki sicer niso na našem rednem seznamu, že drugo leto zapored pa dodamo približno deset izrednih obiskov ustanov za ljudi s posebnimi potrebami. Lani smo rdeči noski tudi 'klovnizirali' dve mesti – Celje in Izolo. Začeli smo se tudi usposabljati za delo z ostarelimi ter v sodelovanju s sponzorjem odšli na turnejo po domovih za ostarele.

Ste vaš klovnovski program obogatili s čim novim?

Zelo smo ponosni na sodelovanje s Pediatrično kliniko, saj smo na nekaterih oddelkih izvajali poskusni desetdnevni projekt „Dežurni klovn“, ki je bil izredno dobro sprejet. V njem smo osem ur dnevno sodelovali z medicinskim osebjem na kliničnih oddelkih za pulmologijo in gastroenterologijo pri za bolnike neprijetnih posegih in terapijah. Tako smo se naučili, kako biti v bolnišnici še bolj koristni in tako pomagali tudi osebju.

Ste v ekipo klovnov zdravnikov sprejeli še kakšnega novega klovna, ambasadorja?

Avdicije za nove zdravnike so bile do sedaj razpisane vsaki dve leti. Na zadnji smo sprejeli kar pet novih klovnov, zato novih smejočih prijateljev trenutno ne potrebujemo. Ambasadorji Rdečih noskov pa so na nek način vsi, ki se znajo nasmehniti življenju. Idejo o ambasadorjih širimo tudi na osnovnih in srednjih šolah, kjer preko projekta 'Zgradimo most med bolnimi in zdravimi' pozivamo mlade, da tudi sami širijo smeh, dobro voljo in pozitiven pogled na svet ter tako polepšajo dan svojim bližnjim.

Kakšen je odziv bolnišnic na odzvanjanje smeha po njihovih hodnikih?

Odziv bolnišnic, v katerih delujemo je nadvse dober, prisrčen in prijazen. Zelo nam je tudi pomembno, da smo v letih našega delovanja v bolnišnicah pridobili svoje mesto in zaupanje osebja ter staršev. V polni meri namreč spoštujemo pravila bolnišničnega obnašanja in potrebe bolnikov in staršev.

Kaj je tisto, kar otroke najbolj razveseli?

Različne bolnike razveselijo različne stvari. Nekaj informacij o bolnikih dobimo od osebja, preden vstopimo v sobo, včasih pa kar skozi steklo na vratih pogledamo, kdo nas pričakuje. Najpomembneje je, da se otrok ves čas počuti varnega in sproščenega, da od njega nič ne zahtevamo in pričakujemo. Šele takrat naše neumnosti padejo na plodna tla in vzkali smeh. Včasih smo tudi sami presenečeni, kaj vse lahko smeh izzove, včasih nekaj logičnega, spet drugič povsem nepričakovanega, kar je tudi smeh sam po sebi.

Je smeh res najboljše zdravilo?

Učinki smeha so neizmerljivi. Smeh zelo dobrodejno učinkuje na telo; ga sprosti, krepi imunski sistem, spodbuja izločanje hormonov sreče, varuje srce… Zaradi smeha v svet zreš bolj optimistično, daje ti moč in pogum, blaži negativna čustva, na položaj, v katerem si se znašel, lahko pogledaš z drugega zornega kota. Smeh ustvarja močne vezi med ljudmi.Kljub temu pa smeh ni zdravilo, prej lahko rečemo, da je dodatek zdravilu in preventiva.

Vam uspe nasmejati tudi starše?

Starši se našim improvizacijam radi prepustijo, svoje otroke radi vidijo nasmejane, zato so na naše norčije pripravljeni. Pogosto so sami tisti, ki se nasmejijo, kar dodatno sprosti tudi otroke, ki tako radi sodelujejo. Mislim, da je to tudi za starše neke vrste kratek oddih – tisti čas, ko smo v sobi in čustveno odpotujemo v svet domišljije. Taki trenutki, ko vidiš svojega otroka nasmejanega in predanega igri – ti kot staršu dajo moč, voljo in pogum za naprej. Seveda pa imamo z njimi tudi dodaten odnos, izstop iz klovnovskega lika – predvsem v trenutkih, ko nas želijo in morajo na kakšno posebnost opozoriti.

Kaj pa se zgodi, ko zboli tudi sam klovn – zdravnik?

Če klovni zdravniki zbolijo, jim je predvsem strogo prepovedan odhod v bolnišnico. Zelo pomembno je namreč, da otroke na vizitah obiskujemo popolnoma zdravi. Že najmanjši prehlad ali boleče grlo je znak, da moramo poiskati zamenjavo. Ker je Rdeči noski bolnike običajno obiskujemo v parih, se tako velikokrat zgodi, da vizito opravi en sam klovn. Drugi pa se medtem zdravi doma na način, kot mu najbolj ustreza.

Vašo dejavnost podpira veliko ljudi in podjetij. Je ljudi z velikim srcem, ki radi pomagajo, dovolj?

S podporo javnosti, medijev in posameznikov smo zadovoljni in to nam veliko pomeni. Ljudje v naše poslanstvo verjamejo in vedo, da svoje delo opravljamo pošteno in vestno. Tudi preko Facebooka naletimo na velik odziv in podporo in vabimo vse, ki bi želeli postati naši prijatelji.

Naše prošnje in predlogi za sodelovanje pri donatorjih in sponzorjih ne naletijo na gluha ušesa, seveda pa je treba razumeti, da vsakokrat ne morejo uslišati želja vseh, ki jih prosimo za pomoč. Lahko rečemo, da smo kot organizacija uspešni tega stališča uspešni, kar nas opogumlja pri delu, saj vemo, da bomo lahko še kar nekaj časa trkali na vrata bolniških sob in prinašali smeh tistim, ki ga najbolj potrebujejo. Mnoga podjetja z nami sodelujejo tudi v projektu 'Reciklirajmo za nasmeh' in za nas zbirajo rabljene kartuše in tonerje, od vsake uporabne Rdeči noski dobimo 1 evro.