Samanta in sinek sta se prejšnjo zimo odpravila na počitnice v tujino. Želela je obiskati sorodnike, ki jih ni videla že leta in leta.

Novo mesto, nove dogodivščine

Polet z letalom je bil za njenega sina Kevina nepopisno doživetje, ves čas je navdušeno vzklikal: ''Letim! Mami, poglej, letim med oblaki!'' Na letališču so ju pričakali sorodniki, ki so ju prijazno takoj odpeljali na ogled mesta. Mamica se je čudila, kako poln energije je Kevin, ni mogla verjeti, da ga let ni utrudil. Vzhičeno je stal pred ogromno uro in oponašal tiktakanje, preizkusil je tudi svoje fotografske sposobnosti, nahranil račke v neskončno dolgi reki ...

Vsak dan so ju sorodniki peljali nekam drugam, mesto sta poznala že kot svoj žep. Kevin se je zbujal že zelo zgodaj in kar v pižami listal turistične vodiče, vse znamenitosti, stavbe, kipi ... so ga tako očarale, da je o njih želel vedeti prav vse. Samanta mu je morala podrobno opisovati vsako, odpeljala ga je tudi v muzej, ki je namenjen otrokom. To je bilo njuno prvo potovanje v daljne kraje in bila je srečna, da se imata fantastično.

Nenadna slabost

Slovo je bilo težko, Samanta in Kevin sta želela ostati še nekaj dni, z veseljem bi podaljšala tako krasne počitnice, toda na točno določen datum, ob točno določeni uri sta imela polet domov. Med vožnjo do letališča je Kevin mahal stavbam, ljudem, ki jih niti ni poznal, poslavljal se je, videlo se je, da se mu v očeh nabirajo solze. Ampak namesto da bi začel jokati, kar je Samanta pričakovala, da se bo zdaj zdaj zgodilo, je kar naenkrat začel bruhati. Seveda ne v vrečko, ker je ni imela pri sebi, ampak kar po hlačah in jakni. ''Kevin se je ustrašil … Začel mi je pojasnjevati, da to ni storil namerno … da mu je zelo slabo … da ga boli trebuh,'' pripoveduje mamica. In ko ga je v avtu uspela za silo očistiti, se je ponovilo. Do letališča so se vozili eno uro, bruhanje so lovili na vse možne načine, se ustavljali na parkiriščih, čistili … Kevin je neutolažljivo jokal, se držal za trebuh … Samanti je bilo hudo in resnično ni vedela, kaj naj stori. Sorodniki so ji svetovali, naj se čim prej vkrca na letalo, stevardese prosi za vrečke in v eni uri bodo že v domači deželi. Če se bodo bruhanje in bolečine nadaljevale, naj ga takoj, ko pristaneta, odpelje k njegovemu zdravniku.

Mamica z bolnim otrokom se je počasi v koloni premikala proti vhodnim vratom letala, že prvi stevardesi je omenila, da je sinu slabo, in prosila za vrečke. Bila je zelo prijazna in ju je pospremila do njunih sedežev. Že čez nekaj minut, ko so vsi sedeli, sta do nje prišli dve stevardesi in jo nagovorili, naj gresta s sinom takoj do pilota. Samanta je bila presenečena, mislila je, da bodo sinu, ker je še otrok pokazali, kakšna je pilotova kabina. Kevin je kar veselo odskakljal v prednji del letala. No, tam pa ju je čakal ''hladen tuš''. Navidezno prijazne stevardese so postale zelo ukazovalne, od Samante so zahtevale, naj takoj zapustita letalo. Bolj jim je razlagala, da mora domov, da ne želi zamuditi leta, več osebja se nabralo okrog nje. Počutila se ujeto kot v kletki in začela je jokati. Ni ji bilo jasno, zakaj se morata s Kevinom izkrcati. Pojasnili so ji, sicer na zelo nevljuden način, da njen sin lahko prenaša nevaren virus, ki lahko okuži vse ljudi na letalu. Poskušala jim je pojasniti, da je verjetno samo  pojedel kaj, kar mu povzroča težave. V petih minutah so organizirali avtobus, ki ju je čakal na vzletni stezi in skupaj s prtljago so ju vrnili v čakalnico. Upala je, da bo te nočne more čim prej konec. Nerodno ji je bilo, vse oči so bile uprte v njiju. Njenega sina so obravnavali kot terorista, prav nič pozorni niso bili do otroka, kvečjemu zelo grobi in so ga kar potiskali sem in tja. Kevin je tako ali tako jokal, želel je domov k očku, Samanta ga je poskušala potolažiti, toda zaman ...

Temeljit pregled

In še ju niso izpustili … Kevina je temeljito pregledal zdravnik na letališču, še kri so mu vzeli in jo na hitro laboratorijsko pregledali. Potrdili so njena sumničenja, resnično Kevin ni prenašal nevarnega virusa, toda letalo je že zdavnaj vzletelo. Ne glede na to, da zdravnik pri sinu ni ugotovil ničesar, mu je kar v navadnem plastičnem lončku prinesel tableto. Samanta se je v sekundi odločila, da se ne bo več pregovarjala z zdravnikom, osebjem … Ker ni vedela, kakšno je to zdravilo, jo je skrila v žep. Želela je čim prej pobegniti, Kevin je bil že vidno utrujen, vse skupaj je bilo  preveč zanj.

Končno je lahko poklicala sorodnike, da pridejo nazaj po njiju. Samanti se je odvalil kamen od srca, ko sta zapustila letališče. Na naslednji let jima niso dovolili, prazni sedeži za Slovenijo so bili šele čez tri dni. Sprijaznila se je z dejstvom, da bodo njune počitnice malo daljše … Kevin si je do večera opomogel … prenehal je bruhati in Samanta je spoznala, da mu je verjetno škodil čaj z mlekom, ker ga ni navajen piti.

Odločila se je, da bosta popolnoma izkoristila podarjeni čas, pozabila na neljubi dogodek na letališču, neprijazne ljudi, obsojajoče poglede ... Sinu je izpolnila željo in ga peljala v tisoč in eno veleblagovnico z igračami, mu jih tudi nekaj kupila. ''Res je, takrat sem ga razvajala … Kupila sem mu majico z njegovim najljubšim super junakom, ogromno letalo na daljinsko vodenje, majhne figurice … Prestal je hudo ''letalsko'' izkušnjo ... izkazal se je kot pravi heroj!''

Naslednji vzlet sta dejansko doživela in se srečno vrnila domov, brez kakršnih koli zapletov ...