Ko je Teja zjutraj vstala, je mislila, da bo čisto običajno jutro pred odhodom v službo in vrtec. Najprej se je sama uredila, nato pa je previla in umila Maja, ki jo je namesto z nasmeškom za dobro jutro pozdravil z jokanjem in sitnarjenjem. Mamica je vse to pripisovala spremembi, ki jo je doživel tisti teden. Nič več nista dni preživljala skupaj, žal ga je morala še pred osmo uro zaupati vzgojiteljicam v vrtcu, sama pa oddrveti v službo, kjer jo je vedno znova čakala gora dela. Zelo težko se je privajal, da mamice ni več ob njem v igralnici, da je ni tam, da bi ga potolažila, ko mu je hudo, da se ne igra z njim ...

Bolj ko se je bližal čas odhoda od doma, bolj neobičajno se je vedel Maj. Nikakor mu ni mogla dopovedati, da se ji mudi, nikakor ga ni mogla umiriti s poljubi in objemi. Začutila je, da je Majevo čelo zelo vroče, hitro je začela iskati termometer. Maja je odložila na igralno podlogo in odhitela k omarici za zdravila. Vmes je Maju postalo slabo in pobruhal je vse igrače okrog sebe. Teji se je kar zameglilo pred očmi … Zelo se je ustrašila, saj do sedaj še ni bil bolan. Na hitro je vse počistila, Maja preoblekla in poklicala pediatrinjo. Marsikateri starši ne bi za to takoj klical v zdravstveni dom, toda Maj je bil njen prvi sin in resnično ni vedela, kaj se dogaja z njim. Zmerila mu je še vročino in živo srebro se je povzpelo na 38,6 stopinj C.

Čakalnica

Čakanje na pregled pri pediatru se je sprevrglo v menjavanje pleničke, saj je imel Maj v pol ure trikrat drisko. Za nameček je blato prišlo mimo super vpijoče plenice, tako da je bil umazan do vratu. V čakalnici se je nakopičila gora porabljenih vlažilnih robčkov, pokakanih plenic, umazanih rezervnih oblačil, … O neprijetnem vonju, ki se je iz minute v minuto bolj širil, je škoda izgubljati besede. Toda o čudnih pogledih, ki so ji jih ves čas namenjali starši bolnih otrok, je Teja razburjeno spregovorila: ''A njihov otrok pa nikoli ne kaka? Kaj bi lahko storila? Vzela sina in ga previjala in preoblačila v avtu? Nihče ni razumel, da je bolan … Nihče mi ni priskočil na pomoč … Samo vsi so se potihem muzali in se zmrdovali nad vonjavami … Kako nerazumevajoči starši!''

Pediatrinja je ugotovila, da ima Maj rota virus, o katerem Teja ni vedela ničesar. Pojasnila ji je, da se je verjetno okužil v vrtcu, kljub temu, da ga je obiskoval šele nekaj dni. Svetovala ji je, naj otrok po žlički pije čim več tekočine, da ne dehidrira, in da za to bolezen ni potrebna dieta. Opozorila jo je, da se bolezen zelo hitro prenaša, zato naj si vsi družinski člani temeljito umivajo roke.

Sin pravi borec, mamica kot cunja

Maj je naslednje dni veliko bruhal, driskal, Teja pa se je na vse pretege trudila, da je pil vodo in nesladkan čaj, čeprav ji včasih to ni uspevalo, ker jo je Maj odrival stran. Kljub vročini pa je vse skupaj dobro prenašal, na postelji se je veliko igral s svojimi avtomobilčki, listal je knjigice, Teja mu je krajšala čas s pripovedovanjem zgodbic in listanjem albumov s fotografijami. ''Bil je pravi borec! Kljub temu, da ga je očitno zelo črvičilo po trebuščku in je z nogami brcal na vse strani, priznam, da ni veliko jokal. Čeprav je bil še tako majhen in ni popolnoma razumel, zakaj bruha, ima drisko, se je na trenutke iz srca smejal. Od kod je črpal energijo, resnično ne vem, toda še vedno je bil moj zlati dobrovoljček,'' pripoveduje mamica.

Zmaga s cepljenjem

Spoznala je, da potrebuje pomoč. Bila je preveč izčrpana, tudi na nogah ni mogla več stati, zato se je za nekaj časa k njim preselila Tejina mama. Bila je kot božji poslanec, super babica, lepo je skrbela za Maja, ki se je na srečo iz dneva v dan bolje počutil. Zdaj je Teja sprevidela, kako težko je bilo piti Maju, sama je le s težavo spravila kakšen požirek vase, vso hrano je odrivala. ''Počutila sem se izžeto kot cunja. Ne morem verjeti, da nas je virus nadvladal. Naše življenje se je vrtelo samo okrog bruhanja, praznjenja posode, sedenja na stranišču, driske, menjavanja pleničk, brisanja … Grozno!''

Majeva in njena popolna ozdravitvitev ni izkoreninila rota virusa, temveč je presedlal na babico, ki ga je najtežje premagala. To je bila za Tejino družino najtežja preizkušnja do sedaj. Rota virus jih je nadvladal, zelo težko so ga "spodili" iz hiše. Mamica pravi, da si nikoli več ne želi preživljati takih trenutkov, ko bolezen ''pokoplje'' vso družino, zato so se vsi odločili za zmago s cepljenjem proti rota virusu.

Strokovnjaki o rotavirusnih okužbah

Rotavirusi se hitro širijo v zaprtih prostorih, npr. v pediatričnih oddelkih zdravstvenih ustanov, vrtcih, centrih za dnevno varstvo, domovih. Okužba se prenaša po fekalno-oralni poti. Rotavirusi lahko živijo do teden dni izven človeškega telesa. To torej pomeni, da je širjenje z osebe na osebo mogoče preko onesnaženih rok in površin.

Simptomi in zdravljenje

Okužba z rotavirusi povzroča drisko, bruhanje, krčevite bolečine v trebuhu in povišano telesno temperaturo, lahko pa se pojavijo tudi prehladni znaki. Bolezenski znaki se pojavijo po enem do treh dni po okužbi. Dr. Milan Čižman z Infekijske klinike svetuje, da starši otrokom ponudijo veliko tekočine, seveda večkrat po malem. "Lahko jim ponudite nesladkan čaj ali vodo, kajti pomembno je, da otrok ne dehidrira. V kolikor po dveh dneh ni bolje, ali če opazite pri otroku manj vlažen jezik in udrte oči, je smiselno, da obiščete zdravnika. Če je otrok zaradi bruhanja in driske izsušen, ga običajno hospitalizirajo, saj mora prejeti infuzijo - tekočino v žilo. Za lažje oblike rotavirusne okužbe svetujejo prašek za nadomeščanje izgubljenih mineralov. Obolenje povprečno traja od pet do osem dni," pojasnjuje dr. Čižman, ki staršem tudi svetuje, da svoje otroke cepijo.

Cepljenje proti rotavirozam se lahko opravi skupaj s preostalimi cepljenji. Pediatri so prepričani, da cepivo otroke dobro ščiti v obdobju, ko jih rotavirusne okužbe najbolj ogrožajo. Pred pričetkom cepljenja se je smiselno posvetovati z izbranim pediatrom.

Da bi preprečili morebitne okužbe z rotavirusi, si redno umivajte roke, razkužujte igrače in igralne površine.