Tako v letošnji poslanici ob tednu otroka poudarjata varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik in predsednik  Zveze prijateljev mladine Slovenije, mag. Franc Hočevar.

Teden otroka je program ZPMS, ki je postal splošno sprejet v celotni slovenski družbi. Namenjen je otrokom in hkrati starejšim, da bi v tem tednu s še večjo pozornostjo in intenzivnostjo obravnavali vsa vprašanja, povezana s položajem otrok v družbi ter uresničevanjem njihovih pravic, zagotovljenih s Konvencijo o otrokovih pravicah, drugimi mednarodnimi akti ter slovensko ustavo in zakonodajo. ZPMS v tem tednu pripravi okoli 200 različnih dogodkov, prireditev, srečanj, delavnic, je za Bibaleze.si povedala generalna sekretarka zveze Majda Struc.

Tema letošnjega tedna otroka je Mediji za bogatejše otroštvo – kaj ste želeli s tem poudariti oziroma kako lahko mediji pri tem pomagamo?

Letošnjo temo za teden otroka so izbrali otroci na nacionalnem otroškem parlamentu. Vedo, da so mediji okno v različne svetove. Vedo tudi, da skozi ta okna prihajajo tudi manj prijazna sporočila, včasih celo sovražna. Težje razumejo, da mediji sveta ne le zrcalijo, ampak tudi ustvarjajo. Tega otroci še ne znajo oceniti. Postajajo odvisni od sodobne informacijske tehnologije, zlasti od svetovnega spleta. Ure dolgo preživijo za zasloni teh naprav, s pomočjo katerih sklepajo prijateljstva in se zabavajo ter učijo. Resnično življenje pa beži mimo njih, ne da bi sami stopili vanj.

Starši, skrbniki in učitelji komunikacijskih poti, po katerih »potujejo« otroci, večinoma ne poznamo. Na njih so sami, ne znajo presoditi, kakšna je vrednost prejetih sporočil, kakšne nevarnosti tičijo za njimi. Zato smo odrasli toliko bolj odgovorni, da otrokom pomagamo poiskati prave poti v svetu tisočerih informacij. Da bodo znali prepoznati pojave sovražnega govora, kršitve zasebnosti in dostojanstva, nasilje in zlorabe tako v družbi kot v medijih.

Česa imajo, po vašem mnenju, danes otroci več kot nekoč, česa pa jim primanjkuje in kaj lahko kot družba storimo pri tem?

Težko bi primerjali, kar pa je očitno drugače, so velike razlike v socialnem stanju družin, česar posledica so tudi številna druga razlikovanja in različne možnosti in priložnosti. Zagotovo imajo otroci danes boljše možnosti za izobraževanje, zdravstveno varstvo, mnogo več možnosti, da se uprejo nasilju, izkoriščanju ali zlorabam… Vse bolj pogosto pa jim manjka ustreznih možnosti za druženje z vrstniki, mnogo bolj odsotni so starši, vse manj je skupnega življenja z dedki in babicami – skratka, socialno okolje današnjih otrok je mnogo bolj siromašno, kar pa pogosto zapolnijo mediji, zlasti TV in internet, kar osamo in pasivnost še povečuje.

Teden otroka je le eden od projektov ZPMS. Katere bi še izpostavili?

Programi za zaščito otrokovih pravic: ti se v najširšem smislu nanašajo na uresničevanje Konvencije o otrokovih pravicah in drugih dokumentih, ki urejajo položaj otrok, mladostnikov in družine. Z razvojem oblik participacije otrok in mladostnikov omogočamo, da se v družbi sliši in upošteval glas otrok, staršev in družin pri odločanju o vprašanjih, ki jih zadevajo. V ta namen smo posebno skrb namenili uveljavljanju priporočil 19. otroškega parlamenta in začeli priprave na 20-letnico otroških parlamentov.

Programi za prosti čas in letovanja: ZPMS organizira različne oblike letovanj: počitniška in zdravstvena letovanja, letovanja za otroke s posebnimi potrebami in za otroke iz socialno ogroženih družin. V prostem času otrok, zlasti v počitnicah članice ZPMS pripravljajo različne programe za prosti čas: interesne in raziskovalne delavnice, športne in kulturne programe, razvedrilne in ustvarjalne aktivnosti. ZPM ima preko svojih društev v upravljanju ali lasti 16 počitniških domov, v katerih letno letuje več kot 20.000 otrok. V prostočasne dejavnosti, ki jih organizirajo društva, se vključuje ogromno število otrok, mladostnikov in staršev. Med počitnicami pripravljajo lokalne zveze in društva številne sproščujoče in ustvarjalne programe. Velika je odzivnost tudi na festivale: Pikin festival – Velenje, pustovanja, Festival Lent v Mariboru, Veseli december – organizirano praznovanje v času novoletnih in božičnih praznikov.

Socialno-humanitarni programi: namen programa je zmanjševati socialno izključenost otrok in družin na področju cele države. Medtem ko smo med pravnimi osebami zaznali manjšo pripravljenost za sodelovanje v teh programih, se je število individualnih pomoči izjemno povečalo, kar je zahtevalo od nas tudi mnogo več operativnega dela.

Nacionalna mreža TOM: TOM izvaja psihosocialno pomoč otrokom in mladostnikom v obliki svetovalnega pogovora. Svetovanje se opravlja v 10 svetovalnih skupinah, ki delujejo v različnih krajih po Sloveniji.

Otroški parlamenti: so program vzgoje otrok in mladostnikov za demokracijo in ustvarjanje pogojev za participacijo otrok. Kot oblike demokratičnega dialoga se izvajajo v večini osnovnih šol po Sloveniji, nato na občinski in regionalni ravni ter se zaključijo na nacionalnem otroškem parlamentu.

Bralna značka: slovensko gibanje, ki spodbuja mlade k branju in dviga njihovo bralno kulturo. V ta namen razvija različne programe: »Zibelka branja« - osvešča starše novorojenčkov, »Predšolska bralna značka« - razvija družinsko branje, »Bralna značka v osnovni šoli« - motivira za branje otroke in mlade do 15. leta starosti. Razširjeno je tudi med srednješolsko mladino, posebno vlogo pa ima med slovenskimi otroki v zamejstvu in po svetu. V programu Bralna značka aktivno sodeluje preko 140.000 otrok, program pa prostovoljno organizirajo mentorji v skoraj vseh osnovnih šolah po Sloveniji.

Zveza družin: program namenjen osveščanju staršev in otrok o njihovih pravicah, oblikovanju javnega mnenja v korist otroka in družine, zastopanju interesov družine v javnosti, vplivanju na zakonodajo, ki ureja položaj otroka in družine.

Raziskovalna dejavnost mladih zgodovinarjev: osnovno izhodišče programa je vpeljava in širjenje raziskovalnega dela na področju zgodovine v osnovne šole.

Sožitje generacij in razvoj inovativnosti in ustvarjalnosti: cilj programa je prispevati k pospeševanju pozitivne naravnanosti posameznika in k oblikovanju njegove pozitivne samopodobe in samozavesti ob vzpodbujanju k povezovanju različnih generacij pri realizaciji programov.

Koliko otrok danes pri nas ne gre na letovanje, ker si starši tega ne morejo privoščiti? Se stanje slabša?

ZPM ima 15 letovišč (devet ob morju) z 2500 posteljami. Z nami letuje in preživlja šolo v naravi okoli 20.000 otrok. Mnogim med njimi stroške letovanja deloma poravnajo lokalne skupnosti, Zavod za zdravstveno letovanje, FIHO, okoli 1400 pa jih povsem brezplačno letuje s pomočjo donatorjev – bodisi v akciji Pomežik soncu bodisi v posebnih programih kot so Mobitelove počitnice, Z branjem čez ovire (donator OMV). Povpraševanja po brezplačnih počitnicah je vedno več; naj omenim, da je izmed 40 otrok iz Haloz, ki jim je letos Mobitel zagotovil letovanje na morju, le eden že bil na obali …