Jamie Inglis je bil star štiri leta, ko so mu aprila 2009 na ultrazvočnem pregledu odkrili velik tumor v trebuhu. Nadaljnje preiskave so pokazale, da se je rak že razširil po dečkovem telesu. Ker sta bila njegova starša John in Vicky takrat z vojsko nastanjena v Nemčiji, se je njegovo zdravljenje začelo kar tam. V bolnišnici v Düsseldorfu je malček prejel osem odmerkov kemoterapije, odstranili pa so mu tudi tumor in ledvico.

Majhne možnosti

Staršema so povedali, da ima njun sin le 30 odstotkov možnosti za preživetje, zato sta začela iskati še druge oblike zdravljenja. Na spletu sta izvedela, da v Združenih državah Amerike uporabljajo novo obliko zdravljenja s protitelesi, vendar je ta zelo drago. Starša sta začela zbirati denar po spletu in osebno ter na srečo jima je uspelo. S pomočjo vojaških kolegov in drugih prijaznih ljudi, sta za sina zbrala več kot 450.000 evrov.

Jamie je medtem dobil še zadnji, deveti odmerek kemoterapije, ki naj bi ubil vse preostale rakave celice, uničil pa naj bi tudi njegove bele krvničke, celice, ki se bojujejo proti boleznim. Še pred začetkom zdravljenja so shranili dečkove izvorne celice, ki so mu jih nato januarja letos znova presadili, da bi poživili njegov imunski sistem. Po tem posegu je dečkovima staršema ostalo sto dni, da malčka iz Düsseldorfa prepeljeta v Filadelfijo na zdravljenje s protitelesi, ki možnosti za preživetje izboljša za 20 odstotkov.

Še pet mesecev

Z zbranim denarjem sta zakonca s sinom in sedaj 16-mesečno hčerko Poppy marca poletela v Ameriko. Jamie je pet mesecev dobival zdravila, narejena tako, da poživijo imunski sistem in ubijejo preostale rakave celice. Dodaten strošek je bilo obsevanje in pet dni, ki jih je malček preživel na oddelku za intenzivno nego.

“Prejšnji teden smo nakazali še zadnjih 25.000 evrov,“ pravi Inglisova. Medtem Jamieju štiri mesece po vrnitvi iz Amerike že rastejo lasje in deček se veselo smeji. Upa, da bo šel februarja že lahko nazaj v šolo. “Ne vemo, kako bo v prihodnje, vendar so z vsakim mesecem, ko nima raka, njegove možnosti, da se bolezen ne bo vrnila, večje,“ še dodaja Vicky.