Zakisanost ali acidoza

Številne bolezni se razvijejo zaradi prevelike količine odpadnih kislin, ki nastanejo v tkivih. Temu pravimo zakisan organizem. Kisline nastanejo predvsem iz fosforja in žvepla, ki prideta iz beljakovin, minerali, kot so kalcij, magnezij in natrij, pa ustvarjajo bazične raztopine. Pretirano uživanje beljakovin živalskega izvora (mesa, jajc ali mleka) je eden glavnih vzrokov acidoze in posledično večine bolezni razvite družbe. Nekatere kisline telo izloči z urinom, dihanjem, znojem, maščobnimi kislinami na koži, nekaj se jih porabi za tvorbo želodčne kisline, nekaj za mlečne kisline v črevesju, nekaj pa se jih kopiči v tkivih in povzroča artritis, revmo in raka.

Če želite, da bodo vaši malčki na starost zdravi, da bodo imeli čim manj zakisano kri, začnite s pravilno prehrano že v ranem otroštvu.

Sadje za zajtrk

Končno se s tem strinja tudi medicinska stroka in vsi, ki se resno ukvarjajo s hranoslovjem. Minili so časi, ko smo otroke zjutraj posiljevali z jajci na oko, kruhom in salamo ali pašteto. Otroški želodčki so tako majceni, kakor so velike njihove pesti in tolikšen naj bi bil tudi njihov prvi obrok.

Zakaj sadje? Predvsem zato, da se želodec zbudi, da se pričnejo izločati želodčni encimi za predelavo hrane. Poleg tega je v sadju veliko vitaminov in mineralov, vse, kar vaš malček potrebuje zjutraj na tešče. Prebava bo lepše stekla, ne bo imel občutka napihnjenosti in lažje bo prebavil naslednje obroke.

Naj bo prvi obrok doma!

Zjutraj smo vedno v časovni stiski. Otroka je potrebno umiti, obleči, komaj nam ostane kaj časa zase. Potem porinemo otroku v roke še jabolko ali banano. S tem naš malček gotovo ne bo zadovoljen. Nekoliko več časa in dobre volje pri pripravi bo otroka vzpodbudilo, da bo pojedel vsaj malo sadja. Ne bo nam vzelo več kot pet minut, če bomo v mešalniku spasirali banano, hruško in nekaj jagod ter dodali žličko medu. Napitek bo slasten in verjemite, da si ga bo zaželel še kdaj. Poleg tega boste naredili uslugo tudi sebi, saj ga bo gotovo ostalo tudi za vas. Tako bo odšel vaš malček v vrtec, kjer ga bo čakala že bolj „konkretna“ malica.

Ogljikovi hidrati in beljakovine

Obstaja pravilo, da naj jih ne bi mešali med seboj, pa vendar otroci tako v vrtcih kot v šolah dobivajo prav tako prehrano. Košara s sadjem bi morala biti otrokom vedno na dosegu roke. V tujini je to običajna praksa, ki pa do nas, žal, še ni prišla. Kislost povzročajo tudi otrobi, močnati izdelki, koruzni, ovseni, pirini, pšenični, riževi, rženi, krekerji iz nepredelane ržene, riževe in pšenične moke, testenine, peciva, pokovka, koruzni kosmiči, umetna sladila, sladkor, vse sladkarije, sladki namazi in, seveda, meso. Zanimivo je, da telo zakisata tudi določena zelenjava in sadje: artičoke, čebula, gobe, hren, ingver, paradižnik, rabarbara, pesa, paprika, kumare ter brusnice, borovnice in suhe slive.

Čim več kuhane hrane

To seveda ne pomeni, da, otroku ne ponujajte omenjenih živil. Razmerje med bazično in kislo hrano naj bi bilo 80:20, kar pomeni, da bi bilo dobro na dan zaužiti osemdeset odstotkov bazične hrane in le dvajset odstotkov hrane, ki v telesu povzroča kislo razmerje. Obstajajo določena živila, ki popolnoma nevtralizirajo hrano, ki telo zakisa - taka je, npr., melona. Sicer pa svojim najmlajšim kupujte čim manj sladkarij bonbonov, čokolade, napolitank, piškotov, izogibajte se mlečnim izdelkom kot so pudingi, sadne skute in jogurti. V vseh omenjenih proizvodih je ogromno aditivov kot so barvila, stabilizatorji, ojačevalci okusa, sladila, konzervansi … Najbolj primerna je sveže pripravljena hrana s čim več zelenjave, nekoliko manj mesa, predvsem pa veliko sadja. Za posladek pa otrokom ponudite suho sadje.
 

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na