"Poudarila bi pomembnost zadostnega spanca, ki naj bo ob primernem času. To pomeni, da ne odhajajo otroci v posteljo ob desetih zvečer. Zelo pomembno se mi zdi tudi, da skrbimo, da se čim več gibajo na svežem zraku. Ni slabega vremena, temveč so le neprimerna oblačila, pravijo. Četudi je dež, četudi je sneg, četudi je minus deset, je prav, da smo z otroki zunaj. Ko pridejo nazaj, pa naj se preoblečejo, če so mokri. S tem se naravno krepi odpornost in še otrokom je v veselje." Tudi smeh in dobro počutje pripomoreta k večji odpornosti.

Zadnje čase se vse bolj zavedamo, da stres zmanjšuje odpornost. Pojavlja se tudi pri otrocih. "Zagotovo je imunski odgovor, ko je otrok v stresu, drugačen kot takrat, ko je vesel. Kmalu bo postalo hladneje, več bo bakterij in virusov, marsikdaj so otroci zanje bolj dojemljivi, ko so zaradi šole v stresu. Zaradi stresa morda za povrh ne spijo dovolj dobro ali ne jedo, kot bi morali. To znova zmanjša odpornost. Nastane začarani krog. Poleti smo imeli bolj malo šolarjev, ki so prišli bolni."

Pogovarjava se ravno na prvi šolski dan. "Ogromno enoletnikov je šlo z današnjim dnem v vrtec in vsem sem zaželela čim več sreče in čim manj bolezni. Hkrati sem starše opozorila, da se bomo verjetno srečevali več kot prvo leto. Izjema so seveda tisti, ki imajo brate in sestre, ki so domov že prinesli razne infekte. Sicer se bo otrok z njimi srečal prvič. Toda opažam, da je tudi od tega, kako dobro prenaša vrtec, odvisno, ali je bolan večkrat ali manjkrat. Eno je torej, da so v vrtcu novi infekti, drugo, da je izpostavljen novemu okolju. Predstavljajte si, da je bil pred tem eno leto 24 ur z mamo, sedaj je naenkrat treba vstati ob določeni uri, za povrh se vse odvija v naglici, ker mora biti mama ob določeni uri v službi."

Starši morajo biti pripravljeni, da bo otrok prej ali slej zbolel. "Službe pa so danes drugačne, kot so bile nekoč, zato je razumljivo, da kar vsevprek ne jemljejo bolniških. Toda družba mora razumeti, da otrok, ko zboli, potrebuje starše. Vsaj prvi in drugi dan. Potem ko vročina pade in prihaja k sebi, sta tudi že babica in dedek lahko v redu. Tako pa se dogaja, da gre marsikatera mama s strahom v službo, saj je morda danes otrok šel v vrtec in v sredo bo že bolan."

Ob katerih znakih ni treba, da ostane doma

"Jeseni se začnejo izcedki iz nosu, kar še ni posledica infektov in še ni razlog za skrb. Včasih so rekli, da so do petega leta otroci smrkavi in so jih zato tudi klicali smrkavci. Tudi kašelj še ni nujno razlog za skrb. Včasih me vprašajo starši, kdaj bo vendar nehal smrkati in kašljati, in moj odgovor je: naslednje poletje. Pozornejši je treba biti na druge znake."

Kdaj naj otrok ostane doma?

"Pomemben znak je vročina. Poleg tega naj ostane doma, če se slabo počuti, četudi je samo smrkav ali kašlja. Morda zaradi tega ponoči ne more dobro dihati in se ne naspi. Vzgojiteljica pa se ne more naslednji dan ves čas ukvarjati z njim, ker se ne počuti dobro. Potem je znak, če postane izcedek iz nosu gnojen, ni več prozoren. Prav tako, če otrok bruha ali dobi drisko. Pazljivi bodite, če postane občutljiv. Sploh majhni otroci ne znajo povedati, da imajo denimo vneta ušesa. Sam kašelj ni problematičen, dokler ne slišimo, da otrok tudi težko diha ali piska. Moteče je tudi, če denimo ves čas kašlja, ko imajo v vrtcu popoldanski spanec. Takrat je morda bolje, da ostane doma, kot da moti ostale."