Irena Furlan, biologinja in pedagoški vodja v Živalskem vrtu Ljubljana, je z nami delila svoja razmišljanja o tem, kako otroke naučiti odgovornega ravnanja z živalmi. Vse se začne že z zavedanjem o njihovem obstoju, opazovanju in bivanju v naravi. Saj lahko le tisto, kar človek pozna, vzljubi in šele nato varuje.

Krhko ravnovesje

Danes vemo, da vsako leto izumre več kot 1000 rastlinskih in živalskih vrst. Sleherna rastlina in žival je del okolja in vse imajo pomembno vlogo pri ohranjanju naravnega ravnovesja. Če izgine ena sama vrsta, lahko izgine veliko drugih, njihovo ohranjanje pa je povezano s preživetjem človeka. Če bodo v določenem okolju rastline in živali preživele, bomo preživeli tudi mi, ljudje.

Otroci so za naravo zelo dovzetni. Moji se kaj hitro naveličajo vodnih bazenov še tako velikih in 'zabavnih' kopališč. Ob rečici v okolici Ljubljane pa lahko preživijo dneve, ne da bi se dolgočasili. Pomembno je, da jim omogočimo, da čim več časa preživijo v naravi in se od nje učijo skozi svoja opazovanja. Na travniku, v gozdu, ob rekah in jezerih ter v gorah in ob morju. V vseh teh okoljih pa skušajmo za seboj pustiti čim manj naših sledi in živali opazovati tako, da jih čim manj vznemirjamo.

Hišni ljubljenček – kdaj in pod kakšnimi pogoji?

Ljubezen in spoštovanje do hišnih ljubljenčkov se prenese tudi na druge živali in vso naravo, ki jo tako lažje ohranjamo. Preden sprejmemo določeno žival v svoj dom, se mora s tem strinjati vsa družina, prav posebej pa mi starši. To je velika odgovornost. Predvideti je potrebno ali imamo dovolj časa, da bomo za žival pravilno in dobro skrbeli, ji lahko zagotovimo ustrezno hrano in primeren prostor? Ali se nam gnusi, ko ugotovimo, da lula in kaka in je za živalico potrebno čistiti? Ali imamo dovolj denarja za veterinarja, ko nam žival zboli in ostari? In ne nazadnje moramo razmisliti kaj bomo z živaljo, ko gremo na počitnice? Idealne živalske vrste hišnega ljubljenčka, ki bi živela v človeških domovih, ni. Vendar lahko z ustreznimi prilagoditvami, opremo, hrano in skrbjo za žival, za katero smo se odločili, da jo sprejmemo v svoj dom, dobro poskrbimo. Samo takrat smo upravičeni, da jo sploh imamo. In samo v takih razmerah vam toplo priporočam hišnega ljubljenčka, ob katerem odraščajo vaši otroci. Od ljubljenčka boste veliko pridobili in se naučili prav vsi. Seveda pa moramo biti starši pri ravnanju z njimi za vzgled.

Prijateljstvo z živaljo izboljša človeške socialne odnose. Žival zapolni emocionalne in socialne potrebe, prispeva pa tudi k boljšemu psihičnemu zdravju. Ko govorimo o otrocih, skrb za živali pozitivno vpliva na izgradnjo njihovega samospoštovanja. Otrok se od živali, ki je od njega odvisna, lahko nauči razumeti čustva in potrebe, kar mu pomaga tudi pri vživljanju v čustva drugih ljudi in raziskave dokazujejo, da to otroci, ki skrbijo za živali to bolje obvladajo.

Ko so v stiski, otroci pri svojih ljubljenčkih tudi poiščejo tolažbo. Žival jim omogoči, da se počutijo brezpogojno sprejete, pomaga jim preseči stiske, ki jih doživijo v vrtcu, šoli in družbi. To ne pomeni, da lahko žival nadomesti ljudi, daje pa lahko močno čustveno oporo. Domača žival ima tudi ugoden vpliv na razvoj otrokovega govora, saj ta iz otroka izvablja besedna sporočila. A kar na razvoj dejansko vpliva ni lastništvo nad živaljo, temveč navezanost nanjo. Odraslim ljubljenček pomaga oztokom lažje razumevati življenje, rojstvo in smrt. Hišni ljubljenček in poveča družinsko povezanost.

Mali živalski vrt v devetem nadstropju

Sem mati treh otrok in vse skozi nas spremljajo živali. Živimo v devetem nadstropju bloka v štirisobnem stanovanju, kjer sva z možem že prej skrbela za dve psički. Ko so otroci končali prvi razred devetletke, so bili po mojem mnenju dovolj stari in odgovorni, da so sami prevzeli skrb za male živali, ki so jih želeli imeti. Najstarejša hčerka je tri leta skrbela za zlatega hrčka, nato pa je imela pritlikavega kunca. Srednji sin je najprej skrbel za zlatega hrčka, nato pa za ptičjega pajka. Najmlajši je najprej imel dva ruska hrčka, zatem pa podgano. Otroci popolnoma sami skrbijo za svoje živali in so za njih odgovorni. Jasno in odločno jim dam vedeti, da bodo živali, za katere so se odločili, brez njihove nege in oskrbe poginile.

Tega se tudi držim in ne pustim, da svoje odgovornosti prenesejo name. V vsem tem času, odkar skrbijo za živali, nobena ni poginila zaradi pomanjkljive nege, temveč vse v zavidljivi starosti. Hčerka je hrčke tudi razmnoževala, tako da so opazovali ves njihov življenjski krog, od parjenja do brejosti, kotenja mladičev, skrbi zanje in njihovega odraščanja. Doživeli in sprejeli so tudi žalost v trenutkih, ko so jim živali zaradi starosti poginile. Tudi smrt je del življenja, skupaj smo žalovali in jokali, nato pa se ponovno veselili.

Tudi v okolico svojih domov lahko živali privabljamo na različne načine in jim olajšamo življenje z nami. Ker stanujemo v devetem nadstropju, jih lahko privabljamo le na naš balkon. V korito zasadimo fižol, ki nam poleti nudi senco, mravlje pa na njem gojijo listne uši. Cvetoče rastline v koritu privabljajo nočnega metulja velerilca. Pajki spletajo mreže po kotih balkona. Mestna lastovka gnezdi pod koritom, pozimi pa nastavljamo pogače vrabcem in sinicam, ki zaidejo v deveto nadstropje. Vseskozi imamo postavljen napajalnik za živali, katerega uporabljajo predvsem ptice. Kadar prostoživeče živali zaidejo v naš dom, jih odvračamo na različne načine. Dogovorjeni smo, da je naš dom za nas in hišne ljubljence, prostoživeče živali pa naj ostanejo zunaj. Kadar zaidejo v stanovanje jih polovimo in izpustimo. Vsako pomlad imamo 'avtocesto' mravelj, ki vodi iz balkona skozi dnevno sobo v kuhinjo. Ker na balkonu zanje ob koncu zime še ni hrane, jo iščejo pri nas. Zato jim nastavimo plitve posode s sirupom in to jih zadrži zunaj.

Ob hišah z vrtom je zaklad novih znanj

Živali še lažje privabimo, če živimo v hiši, ki jo obdaja vrt. Opremimo ga na preprost način, da je prijazen za prostoživeče živali različnih vrst. Postavimo gnezdilnice za ptice pevke, letna bivališča za netopirje, napajalnike z vodo in krmilnice v zimskem času. Kup polen ob hiši privabi beloprsega ježa. Vanj se skrijejo polži, kopenski rakci mokrice, krastače in pod polena deževniki. V slamnate cevke in navrtana polena se naselijo različne vrste os, ki so pomembne za opraševanje rastlin in ljudi ne opikajo. Medonosne cvetoče grmovnice privabljajo metulje s svojimi cvetovi in ptice jeseni s svojimi plodovi. Naredimo lahko mlako, v katero zasadimo vodne rastline in kamor se bodo naselile dvoživke in vodne žuželke. Na takšnem vrtu se vedno kaj dogaja. Zanimiv je v vseh letnih časih. Otroci lahko rastline in živali opazujejo skozi vse leto in svoje osebne izkušnje. Kar poznajo tudi vzljubijo in se jih tako naučijo varovati. Seveda smo tukaj starši še vedno največji vzgled. Potruditi se moramo, da svoje morebitne strahove in predsodke do določenih živali ne prenašamo na svoje otroke.

Včasih nas motijo nekatere živali okoli naših hiš kot so miši, podgane, sive vrane ter netopirji in gnezdeče sove na naših podstrešjih. Miši, podgane in sive vrane so se prilagodile na bližino naših bivališč in prenamnožile ker ljudje odmetavamo velikanske količine hrane. Kadar pa nas morijo netopirji, sove ali kune, se najprej posvetujte s strokovnjaki različnih društev, ki vam lahko svetujejo, kako sobivati in hkrati zavarovati naše hiše. Polhov in voluharjev se lahko znebimo na naraven način tako, da s preprosto prežo podnevi privabimo kanjo, ponoči pa lesno sovo.