Socialni vzroki tesnobe ob vrnitvi v šolo: največjo vlogo igrajo socialni, akademski, časovni in tudi skriti okoljski dejavniki.

Nekateri otroci doživljajo določeno stopnjo stresa ali tesnobe v socialnih situacijah, s katerimi se srečujejo v šoli. Kot starši moramo otroka pozorno opazovati in poslušati, kaj nam pripoveduje, pa četudi je to brez besed. Telesna govorica pove veliko, prav tako otrokova sprememba vedenja, morda tišina, jok, pretirana razdražljivost.

- Se razlog skriva v učiteljici? Pozitivna izkušnja zagotovo pusti trajen spomin v življenju otroka, prav tako tudi slaba. Večina učiteljev si prizadeva zagotoviti dobro izkušnjo v procesu izobraževanja, a so tudi takšni, ki imajo morda posebne pristope, ki niso vsem blizu. A ker vemo, da si nismo vsi všeč in da so nam eni bolj in drugi manj simpatični, se lahko tudi med učiteljem in učencem zgodi neskladje. Takšen otrok se lahko počuti nerazumljen, nespoštovan, nesprejet in zavrnjen od učitelja. To pa lahko vodi v trajne negativne izkušnje in s tem povezane težave s šolo.

- So razlog prijatelji in sošolci? Mnogo otrok bi reklo, da je ravno druženje s prijatelji in sošolci eden najbolj zabavnih vidikov šole. A ne vsi – velikokrat je to eden večjih razlogov za izogibanje šoli. Nekateri otroci imajo malo ali nič prijateljev, kar sproža dvome o sebi. Tak otrok se počuti osamljen in nesprejet. Velika problematika so tudi medosebni konflikti, ki so v tem obdobju zelo pogosti, pa še različni psihični pritiski, ki jih doživlja otrok. Pritiske največkrat izvajajo nasilni sovrstniki, ki vršijo različne oblike ustrahovanja. Takšen otrok se lahko močno izogiba šoli, trpi za psihosomatskimi težavami, je jokav in razdražljiv, učni uspeh lahko pade. Treba pa je poudariti, da se ustrahovanje ne dogaja le na fizični ravni z nagajanjem, pretepi, izživljanjem, pač pa se je v današnjem času preselilo tudi na internet.

- Se razlog skriva v prekomernih zahtevah? Vsi vemo, da so današnji učni načrti veliko zahtevnejši kot pred desetletji, otroci pa so preobremenjeni. Veliko je akademskih zahtev in ko se temu pridružijo že zunajšolske dejavnosti, je otrok enostavno preokupiran z vsemi nalogami in aktivnostmi. Če otrok že vnaprej ve, kaj ga čaka, bo tudi prehod v šolsko leto zanj veliko stresnejši.

- Kaj pa izpitna anksioznost? Izpitna anksioznost se nanaša samo na stres, ki ga učenec čuti ob pisanju testov, ustih spraševanjih in podobnih preizkusih znanja. Gre za najbolj pogosto izkušnjo, ki jo otrok lahko preseže le z učenjem in obvladovanjem nekaterih enostavnih sprostitvenih tehnik. Če je anksioznost bolj intenzivna, so lahko pridružene še psihosomatske težave, kot so bruhanje, prebavne motnje, slabost, glavoboli ...

Drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na otrokovo zadovoljstvo in uspeh, so vezani na dom; to so nezadostna količina spanca, neredna prehrana, pomanjkanje časa z družino, težave doma ... Otroci, ki doma nimajo urejenih razmer, imajo velikokrat tudi učne težave, morda so manj priljubljeni kot ostali, kar vodi k izogibanju šoli.

Pred novim šolskim letom ...

Eden najboljših načinov za razbremenitev tesnobe in drugih neprijetnih občutkov, ki lahko spremljajo to obdobje, je pogovor. Komunicirajte o občutkih, naj vam otrok pripoveduje, kaj pričakuje od novega šolskega leta, česa se veseli, mu je ob čem nelagodno ali ga kaj vznemirja ... Če otrok izrazi pomisleke glede česa, ga poslušajte in naslovite to, kar pripoveduje. V vsakem primeru je potrebna pozornost, zlasti takrat, ko med šolskim letom opazimo nenadno spremembo v otrokovem vedenju, čustvovanju ali padcu učnega uspeha. Bodimo z otrokom v stiku, pogovarjajmo se, naj pripoveduje o dogodkih iz šole. Samo na ta način lahko razvijamo medsebojno zaupanje in razumevanje in tudi hitreje odpravljamo morebitne težave, če do njih pride. Vsekakor pa je ob večjih in dolgotrajnejših spremembah treba vključiti tudi učitelja.

Povzeto po: Overcoming School Anxiety, Diane Peters Mayer