Vprašanje dr. Špelce Morojna je v eni od skupin na Facebooku sprožilo veliko odziva. Zanimalo jo je, ali bi lahko njena hči obiskovala srednjo šolo, poslušala predavanja, pisala referate, delala projekte, a hkrati ne bi pisala testov, ne bi bila ustno vprašana, ne bi prejemala ocen ali pa bi bila ocenjevana na drugačen način. Zakaj sploh, se sprašujete? Po njeni razlagi si hči želi družbe, a obenem ne želi pritiska in stresa ob klasičnem ocenjevanju. Hči bi se učila in bi poslušala predavanja, a če ne bi šlo drugače, se je pripravljena odpovedati uradnemu nazivu po opravljeni formalni izobrazbi, "saj skupaj ustanavljava podjetje in ne bo iskala zaposlitve drugje", je pojasnila.

Ministrstvo: Tovrstno izobraževanje ni možno

V Sloveniji ni možno tovrstno šolanje, saj zakonodaja ne dopušča, so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje. "Izobraževanje na domu za dijake ni pravica, ki bi jo lahko uveljavljali, saj izvajalce za vse stopnje izobraževanja opredeljuje 6. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Skladno z omenjenim členom splošno srednje izobraževanje opravljajo splošne in strokovne gimnazije, srednje tehniško in strokovno izobraževanje opravljajo srednje tehniške in srednje strokovne šole ter poklicno izobraževanje, ki ga opravljajo nižje in srednje poklicne šole. Medtem je za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje z omenjeno zakonsko določbo določeno, da se lahko opravlja tudi na domu," so razložili.

"Učitelj pri ocenjevanju znanja upošteva izobraževalni program, uporablja različne oblike in načine ocenjevanja znanja ter obenem tudi spoštuje pravice dijakov, njihovo osebno integriteto in različnost," so sporočili. Pri ocenjevanju je strokovno avtonomen, kar pomeni, da je določanje ocene in končne ocene v pristojnosti učitelja, ki poučuje dijaka pri določenem predmetu. Na podlagi pravilnika zagotavlja javnost ocenjevanja znanja tako, da dijake ob začetku izvajanja predmeta na začetku šolskega leta seznani z učnimi cilji, obsegom učne vsebine, oblikami in načini ocenjevanja znanja, merili za ocenjevanje znanja, dovoljenimi pripomočki in z roki za pisno ocenjevanje znanja.

S preverjanjem in ocenjevanjem se preverja uspešnost dijakov pri doseganju standardov znanja, pri poklicnem izobraževanju pa se preverja tudi spretnosti in veščine. "Napredovanje v naslednji letnik je pogojeno s pozitivnimi ocenami iz vseh predmetov oziroma modulov ob koncu šolskega leta in opravljenimi obveznostmi, ki so določene z izobraževalnim programom," pravijo na ministrstvu. Srednješolsko zakonodajo so dolžne spoštovati vse šole, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe za pridobitev srednješolske izobrazbe, nadzor nad zakonskimi določbami in določbami izvršilnih predpisov, ki se nanašajo na preverjanje in ocenjevanje znanja, pa izvaja šolska inšpekcija, so dodali.

"Država ustanavlja šole z namenom, da svojim državljanom zagotavlja pogoje za pridobitev izobrazbe," so poudarili na ministrstvu. Posameznik po koncu šolanja tako pridobi dokument, s katerim lahko ali išče zaposlitev ali nadaljuje izobraževanje. "Preverjanje in ocenjevanje znanja je ključni del vsakega izobraževalnega procesa. Preverjanje znanja ima diagnostično in formativno funkcijo, saj gre za zbiranje informacij, kako so dijaki razumeli učne vsebine, v postopku ocenjevanja pa se učni dosežki ovrednotijo v obliki ocen. Zato seveda posledično vplivajo na nadaljnje učenje, saj je uspeh posledica dijakovega prizadevanja kot tudi na poučevanje in kakovost izobraževalnih programov, na napredovanje v višji letnik kot tudi možnost nadaljnjega izobraževanja oziroma kvalificirano zaposlitev," so razložili. Dodali so, da je "ocenjevanje prisotno tudi v delovnem okolju, saj predstavlja enega od elementov upravljanja s človeškimi viri, ki omogoča stimulativno napredovanje in nagrajevanje zaposlenih. Zato ne razmišljamo o spremembah na tem področju."

Je izobrazba nujna?

Nekatere mamice v Facebook skupini so idejo mamice o obiskovanju srednje šole brez ocen označile za zanimivo in morda napredno. Druge so opozarjale, da bo hči morda enkrat le potrebovala formalno izobrazbo, tretje so mnenja, da pač živimo v družbi, kjer morajo biti tudi otroci izpostavljeni stresu, preverjanjem in testom.

Ne vem. Razmišljam in ne najdem odgovora. Dejstvo je, da nikoli ni prepozno, da se formalno izobrazbo pridobi kadar koli. Tudi predavanj na fakulteti se lahko udeleži kdor koli. Ideja mamice je zanimiva, ampak morda (žal) danes še preveč napredna ... za Slovenijo. Čeprav vemo, da marsikateri izjemno uspešni, napredni in tudi blazno bogati niso zelo izobraženi. Ustanovitelja Microsofta Billa Gatesa na primer označujejo za "najbolj uspešnega harvardskega faliranca". Brez diplome sta zaslužila blazne denarje tudi ruski tajkun Roman Abramovič in oče Facebooka Mark Zuckerberg.

Imeli so ideje. Razmišljali so s svojo glavo, čeprav so jim verjetno govorili, da jim bo spodletelo. A so verjeli vase, vztrajali in uspeli. Očitno so mariskaj vedeli in se (na)učili. Brez formalne izobrazbe. Po drugi strani pa ne bi želela, da bi mi vzela kri nešolana medicinska sestra, da bi mojega otroka učila neizobražena učiteljica brez pedagoškega znanja. Nekateri poklici pač zahtevajo "papir", kar se verjetno ne bo spremenilo. Razen, če ima kdo boljšo idejo ...